Hčeri mi pravita, da sem preveč živčna

Sem mama samohranilka z dvema odraščajočima hčerama, starima 10 in 13 let. Kadar pridem iz službe, sem precej utrujena, a kljub temu se zelo trudim.

Sem mama samohranilka z dvema odraščajočima hčerama, starima 10 in 13 let. Kadar pridem iz službe, sem precej utrujena, a kljub temu se zelo trudim, da vedno kaj dobrega pojemo, da je urejeno, pospravljeno in čisto. Veliko energije potrošim tudi za naganjanje punc k učenju in drugim obveznostim. Problem je, ker se velikokrat počutim povsem izčrpano in brez energije. Kadar ju prosim, naj kaj naredita, se morata vedno učiti, vendar menim, da me malo prinašata okoli. Rezultat vsega tega je, da sem včasih živčna, kar mi punci tudi zelo radi očitata. Povejte mi, lepo prosim, ali je normalno, da vsake toliko (recimo enkrat na teden) znorim in se ob koncu delovnega tedna počutim popolnoma prazno ter brez energije? Ob tem naj še omenim, da na bivšega partnerja (očeta otrok) ne računam, ker je precej neuporaben in zna z deklicama iti samo na kak sprehod in k svojim staršem na kosilo, kaj več pa žal ne.

To, da se ob koncu tedna počutite utrujeno in da ste zaradi preobremenjenosti živčni, je popolnoma normalno, to, da »znorite«, pa niti ne – imam občutek, da me prosite za dovoljenje za izpad enkrat na teden.

Kaj vam najbolj odžira energijo?
Ugotovite, kaj je tisto, kar vas sprovocira in najbolj vrže iz tira. Se to večinoma res dogaja ob koncih tedna? To pomeni, da si uničite še tiste dragocene dni, ko bi lahko malo izpregli in se sprostili. Kdaj so se vaši izpadi okrepili? Se vam dogaja kaj posebnega? Morda je vaša burna reakcija povezana z odraščanjem vaših hčera, saj vsi vemo, da je puberteta obdobje, ki staršem načne živce in je včasih ob reakcijah pubertetnikov res težko ostati miren.

Pomagata spremenjena organizacija in drugačen pogled:

• Deklici naj prevzameta nekaj domačih obveznosti
Zanje sta že dovolj veliki in na vašem mestu jima ne bi tolerirala izgovorov s preobremenjenostjo z učenjem. Dan naj si organizirata tako, da bosta zmogli. Strinjam se, da res manipulirata z vami in vašimi željami ter zahtevami, in bojim se, da ju s svojim vedenjem (popuščanjem) k temu nehote še spodbujate. Tudi učenje je njuna obveznost, seveda pa morate imeti nad delom za šolo nadzor.

• Razmejite res pomembna opravila od manj pomembnih
Za začetek skušajte razdeliti opravila na tista, ki pravzaprav niso tako zelo pomembna (na primer pospravljena soba), in tista, ki so res pomembna (na primer učenje, domače in šolske obveznosti, skrb zase …). Če boste zmanjšali število front, na katerih se borite, vam bo lažje.

• Skupni dogovor
Imejte s hčerama skupni sestanek, na katerem se boste dogovorili za nov pristop. Vsaka od vas lahko nekaj prispeva in vsem bo lažje.

• Ne pustite, da se jeza v vas preveč razraste
Poskušajte mirneje reagirati, saj ste verjetno že izkusili, da je vpitje kot prižgana vžigalica ob sodu smodnika – vse eksplodirate.

• Nujno je, da si vzamete čas zase
Če boste dovolj dobro poskrbeli tudi za svoje potrebe, boste bolj potrpežljivi. Omenjate, da se potrudite, da dobro skuhate in vestno pospravljate. Nikar se ne obremenjujte preveč s tem. Vaša družina bo v sončnem dnevu imela več od življenja, če boste pojedli polnozrnat sendvič s skledo solate in jo ucvrli ven, na sonce ter na sprehod. Pranje počaka, sesanje tudi, sonček in lepi trenutki pa se hitro izmuznejo, če niste pozorni. Saj veste, ob pregledu življenja še nihče ni obžaloval, da ni več in vestneje pospravljal, ampak navadno obžaluje, da niso več energije posvetili sebi in najbližjim.

• Poiščite pomoč
Upam, da imate v svoji socialni mreži kakšno pomoč – svoje starše, prijateljico, morda novega partnerja? Upam, da imate koga, ki vas včasih malce razvaja. Dobro bi bilo, da si vsak teden vzamete nekaj časa samo zase in za kakšen svoj konjiček. Vaši hčeri bosta imeli več od vas, če boste nekaj časa posvetili sami sebi. Saj veste, srečni starši so bolj umirjeni, to pa pomeni tudi boljše starševstvo.

Omenjate očeta deklic in iz vašega opisa veje kar nekaj zamere do njega. Ampak če dobro razmislite: če gre z deklicama na sprehod, pa na kosilo k svojim staršem, to ni slabo. Ohranja dragoceno povezavo med njima in starimi starši. Ta čas lahko izkoristite zase. Na srce vam polagam, da ga res izkoristite zase in ne za pospravljanje – pa če ves ta čas preležite v banji v družbi z dišečimi mehurčki.

• Uživajte skupaj
Kadar ste z deklicama, pa skušajte čim bolj uživati z njima. Če se spomnimo, zakaj smo sploh imeli otroke, zraven gotovo niso bili všteti stalno vpitje in izpadi. Seveda pride pri vzgoji do napetosti in tega, da se starši jezite na otroke. Tudi to, da kdaj zavpijete nanju, ni katastrofa – če je to res le kdaj. Starši niste popolni in se kaj takega dogaja vsakemu. Pomembno pa je, da vpitje ni stalna oblika vzgoje.

• Opazite tudi dobre lastnosti in prijetne stvari
Osredotočite se na to, da boste pri deklicah opazili kaj pozitivnega in da boste to sposobni tudi pohvaliti. Če se postavite v njuno kožo, sta kar naprej karani in kritizirani in to pri njiju vzbuja upornost, kar prav gotovo ne vpliva dobro na vaše odnose.

Deklici odraščata in v tem obdobju potrebujeta tako trdne meje kot ljubeče okolje. Potrebujeta pozornost, nežnost, ljubezen, naklonjenost in občutek, da ju sprejemate ter da sta za vas pomembni. Hkrati pa potrebujeta meje, čeprav se jim na vse kriplje upirata. Mirno in srečno!

Piše: Eva Hrovat Kuhar Jana št. 52, 28.12.2010