Napoved predsednice Rousseff je izziv, ki še zdaleč ni umeven sam po sebi. Kljub deklaracijam in zakonodaji o enakosti med spoloma so ženske še vedno zapostavljena polovica človeštva. Zaslužijo manj od moških, imajo manj premoženja, slabše službe in recesija jih bo bolj prizadela, je pred letom dni zapisala Guardianova kolumnistka Tanya Gold. Njeno napoved je potrdil čas. V zadnjem letu je Britanija začela uravnovešati proračun predvsem na plečih žensk z rezultatom, da je nezaposlenost med ženskami precej višja od splošne. Ob tem dohodki žensk v Britaniji, sedmi najbolj razviti gospodarski velesili na svetu, še vedno 15 odstotkov zaostajajo za prejemki moških.
Precej manj žensk kot moških dela v vladi, industriji in poklicih, nadpovprečno pa so zastopane v čiščenju, gostinstvu in baletu, kar označuje izraz »zaposlitvena segregacija«. Poskusi za izravnavo nesorazmerja z »ženskimi kvotami« so kontroverzni, za bolj koristne so se pokazale pobude, ki ženskam ne pomagajo do uspeha, ampak jih k uspehu spodbujajo z vzori in mentorstvom. Tanya Gould meni, da se za posebno učinkovito kaže pobuda časopisa Financial Times (FT), ki je letos že drugič zapored pripravil konferenco z naslovom Women at the Top (ženske na vrhu) in objavil seznam 50 najuspešnejših poslovnih žensk na svetu.
Na lanski konferenci v Londonu so posebno izstopale Christina Lagarde, takrat še francoska ministrica za gospodarstvo, in vrsta žensk iz dobrodelnosti, financ in industrije. Posebno priznanje za uspeh zunaj poslovnega sveta je prejela iraško-britanska arhitekturna zvezdnica Zaha Hadid, prva vidna ženska v tej pretežno moški disciplini.
Letošnja FT-jeva konferenca v Šanghaju je osvetlila vlogo žensk v poslovnem svetu, njihov prispevek pri razvoju in rasti in njihov vpliv kot inovatorke in motivatorke na delovnem mestu in v širšem okolju. Pri tem je FT objavil seznam 50 najuspešnejših žensk na svetu, v prilogi pa profile žensk, ki so letos odmevale v novicah, med njimi Christina Lagarde, ki je medtem poslala direktorica Mednarodnega monetarnega sklada, dobrotnica Melinda Gates in borka za mir, Nobelova nagrajenka Tawakul Karman.
Ni naključje, da uspešne ženske promovira časopis FT, katerega krovno organizacijo, izobraževalno in medijsko skupino Pearson vodi izvršna direktorica, 63-letna ameriška pravnica Marjorie Scardino. Na čelu uspešnih britanskih podjetij je še nekaj žensk, predvsem Američank. Tako je 50-letna Angela Ahrendts, glavna izvršna direktorica Burberry plc., nekdaj usihajoče podjetje dvignila v eno najbolj prepoznavnih luksuznih znamk na svetu.
Z novo evropsko zakonodajo, ki naj zagotovi ženskam več enakosti na vodilnih položajih, si je britanska industrija zadala nalogo, da bo do leta 2015 v vodstvih britanskih podjetij, ki kotirajo na borzi, sedela četrtina žensk. Taka podjetja so priznano uspešnejša, odločitve ženskega vodstva pa bolj premišljene.
Brazilska predsednica in gospodarska reformatorka Dilma Rousseff je v Združenih narodih spregovorila o potrebnih naporih za preprečitev gospodarske krize in reformi mednarodnih institucij. Ji bo uspelo prav z vse več ženskami, ki se dvigajo na vrh? Feminizem se seli v finance.
Več v Jani št. 1, 3.1.2012
