Ljudje

Vlasta Jeseničnik: Bojim se, da vojne še ne bo kmalu konec

Andreja Comino
16. 1. 2024, 05.00
Posodobljeno: 16. 1. 2024, 06.13
Deli članek:

Ena najboljših slovenskih zunanjepolitičnih dopisnic RTV Slovenija je poročala iz ZDA, vojnega Afganistana, Čečenije, zdaj pa že dobri dve desetletji gledalcem in poslušalcem prinaša zgodbe iz Rusije. Nekdanja Slovenka leta zna spretno povedati tisto, kar želi ruska oblast že desetletje skriti pred ljudmi in z agresivno, a prikrito propagando upravičiti vojno v Ukrajini. Posebej za Jano je razkrila ozadje te velike vojne, pa tudi trenutno stanje v Rusiji. Njeno poglobljeno poznavanje države in poročanje sta ključna za razumevanje zapletene situacije, zato se zdi razmišljanje vodstva RTV Slovenija o zaprtju moskovskega dopisništva naravnost noro. Še posebej če vemo, da je v Rusiji zaradi vojne v Ukrajini izredno težko dobiti akreditacije za nove dopisnike.

arhiv Jane
Vlasta Jeseničnik o stanju v Rusiji

Z Vlasto smo se uspeli dobiti med njenim dopustom v Sloveniji. Z možem Silvom, ki je tudi njen snemalec, sta se pošteno namučila, da sta iz za zahodnjake zaprte Rusije preko Beograda prišla v Slovenijo. V kratkem ju čaka še negotova in dolgotrajna vrnitev, ure čakanja pri prestopu ruske meje in preverjanje ruske oblasti, ki skuša tudi na ta način pokazati ljudem svojo (pre)moč.

V.J.
Vlasta Jeseničnik

Dih jemajoča grandioznost mesta

»Ko sem leta 1996 prišla v velikansko Moskvo, ki ima več kot trinajst milijonov ljudi, je bila drugačna. Navdušila me je z velikostjo, veličastnimi zgradbami, nanizanimi okoli Rdečega trga – Kremljem, cerkvijo Vasilija Blaženega. Zgradbe  z velikanskimi vrati, skozi katera je stopal (mali) človek, so sporočale o mogočnosti države in vzbujale (straho)spoštovanje do oblasti. To se še dandanes ni spremenilo. Moskva je bila vso zgodovino kulturno izjemno bogato mesto s stotinami gledališč, galerij, koncertnih dvoran in drugih kulturnih hramov. Takrat se je odpirala zahodu in je bil velik užitek priti v to velikansko in živahno mesto. V njem sem se takoj počutila domače – v nasprotju z nekaterimi tujimi novinarji sem govorila rusko in se z lahkoto sporazumevala z domačini, kar je bila dodatna prednost, saj tako res temeljito začutiš človeka, njegovo zgodbo in resnico,« se spominja Vlasta. Takrat je obstajala možnost, da bi se država na neki način demokratizirala, mediji so bili svobodni, bilo je več političnih strank, v parlament so lahko prišle tudi druge stranke, ne samo tiste, ki jih je nadzoroval Kremelj. Vse je cvetelo, prihajal je tuji kapital, ustanavljali so podjetja, Rusija se je odpirala svetu. Vlasta se je hitro znašla in uživala v svojem delu. Pri 36 letih je v Moskvi spoznala tri leta starejšega Silva, prodajnega inženirja. Hitro sta se ujela in začela sodelovati. Skupaj jima je uspelo narediti veliko zelo odmevnih prispevkov in skupaj sta doživljala razcvet Rusije. Potem pa je ob prelomu tisočletja na oblast prišel Vladimir Putin.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 3., 16. januar, 2024.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!