Psihoterapevt Zoran Milivojević: Internet je danes tretji starš

Za našo revijo sva se nazadnje pogovarjala leta 2016. Takrat je svaril pred t. i. brezgotovinsko družbo – torej pred vsemi nevarnostmi, ki jih za demokracijo prinaša ukinitev gotovine. In glede na to, kam gredo globalni trendi, se je izkazal za preroka. Tudi o tem bo gotovo treba še kaj povedati. A tokrat sva se držala veliko bolj »ljudskih« tem. Dr. Milivojević, ki je tako fizično kot mentalno videti v življenjski formi, je po svoji navadi nizal iskrive odgovore. Ker še vedno tedensko migrira med Slovenijo in Srbijo, sem ga najprej pobaral o položaju v njegovi rojstni državi.

Minilo je že več kot štiri mesece od šolskega pokola, ki je pretresel Balkan. Se je v Srbiji vmes karkoli zares spremenilo?

Paaa … dobili smo novega ministra za šolstvo, ki je po izobrazbi psihiater. V pripravi je tudi uvedba posebnega novega šolskega predmeta z delovnim naslovom empatija. Kar je po mojem dobro. A nasploh se žal zdi, da se je udarna energija tistega prvega javnega ogorčenja porazgubila.

Pa je vašim rojakom morda uspelo vsaj prepovedati kak resničnostni šov?

Ne. To preprosto ne gre. Resničnostni šovi so velik biznis, ki televizijam nosi lepe denarce. Politiki pa televizije potrebujejo za politično propagando. Ljudje danes ne volijo na podlagi resničnosti, temveč na podlagi tistega, kar se jim plasira preko medijev. Seveda ne samo v Srbiji. No, in zato so televizije očitno precej varne pred tem, da bi jim ukinili resničnostne molzne krave.

Meni se je takrat sicer zdelo malce naivno, da so ljudje svoj bes tako usmerili prav na resničnostne šove. Ampak včeraj sem si kot del priprave na najin pogovor ogledal nekaj scen iz zloglasne Zadruge. In zdaj gnev srbskega naroda mnogo bolje razumem.

Zadrugavas je šokirala?

Dejansko. Moje spremljanje teh šovov se je namreč zaključilo nekje pri slovenski Kmetiji slavnih. Tako da si sploh nisem predstavljal, da je vmes vse degeneriralo do današnje ravni.

Oh, vmes se je zvrstilo že kar nekaj novih generacij teh šovov. Ali naj raje rečem degeneracij, kajti vsaka je bila mnogo hujša od prejšnjih. Stalne provokacije, porivanje, klofute – to je danes že povsem normalno in postaja že skoraj malo dolgočasno.

Ampak to je bilo prvič, da sem kot del osnovne strukture šova videl redarje. Torej resnične hruste v rumenih jopičih, ki morajo ves čas skakati med tekmovalce in tekmovalke, da ne teče kri. Poleg tega pa se zdi očitno zelo v modi verbalno zlorabljanje mrtvih sorodnikov.

Razumeti je treba, da je vse to skrbno načrtovano s strani ustvarjalcev. Če bi v kletko zaprli deset normalnih ljudi, ki bi se pomerili v razumni debati, ne bi tega nihče gledal. Zato v predpripravi izbirajo ravno prav nestabilne ljudi, da bodo pred kamero izpadli »dinamični«, obenem pa …

… ne bodo ravno koga ubili?

Tako. Čeprav kdo ve, kaj nam obetajo naslednje generacije teh oddaj.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 44, 30. oktober, 2023.