Tokrat je šlo zares! Prvak opozicije in nekdanji predsednik vlade Janez Janša in zdravnica Urška Bačovnik sta z ganljivim obredom potrdila njuno ljubezen. Bili smo zraven!
Še dan pred poroko vseh porok zadnjih nekaj let je kazalo, da bo bodočemu zakonskemu paru uspelo ohraniti njuno veliko skrivnost. A takoj ko je od nekod pricurljal namig o njuni morebitni poroki, so se iz minute v minuto kopičile nove in nove informacije o kraju in času. Završalo je med novinarji in završalo je med slovensko javnostjo.
Vznemirjenje pa je še posebej naraščalo v idilični vasici pod Krnom. V Drežnici leta velikokrat merijo tudi po času pred silovitim potresom in po njem, od 4. julija 2009 pa bo med njihove pomembne zgodovinske mejnike prav gotovo uvrščena tudi poroka Janeza Janše in Urške Bačovnik. »To je zgodovinski dogodek, da se bosta Janša in Urška poročila pri nas. Mi smo to izvedeli šele včeraj in seveda smo ju prišli pogledat. Ponosni smo, da sta si izbrala ravno naš kraj. Naj bog blagoslovi njune ljubezen, srečo in zdravje,« je povedala starejša gospa, domačinka, ki se je pomešala med pomembne goste, ki so prihajali pred cerkev.
Med njimi smo opazili skoraj popoln poslanski zbor SDS in skoraj vso prejšnjo vlado, od Milana Zvera, Vaska Simonitija, Zofije Mazej Kukovič, Marjete Cotman, Andreja Vizjaka, Dragutina Mateja, Lovra Šturma do Franceta Cukjatija, Branka Grimsa in Eve Irgl. Zelo opazen par sta bila tudi nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel in njegova žena Marjetica, od legendarne četverice, pravzaprav peterice, JBBTZ, pa sta manjkala Igor Bavčar in Franci Zavrl, saj smo opazili le Davida Tasiča in Ivana Borštnerja z družinama.
Še lepša kot na televiziji!
Kljub temu da je bilo na začetku videti, kot da je kraj veselega dogodka zastražen, kot bi šlo za srečanje najpomembnejših državnikov tega sveta, pa so predvsem domačini in tudi novinarji vseeno prišli na svoj račun. Fotografi in snemalci, ki so najprej morali čakati ob vstopu v vas, kjer so domačini pripravili šrango in mladoporočencema z napisom zaželeli obilo sreče, so se pozneje pomaknili tik pred cerkveno dvorišče, in tako slovenska javnost ni prikrajšana za zanimive podrobnosti.
Tudi množica domačinov se je v njihovi domači cerkvi pridružila Urškini in Janezovi družini, prijateljem in prijateljicam ter ženinovim strankarskim kolegom. Obred se je začel s polurno zamudo, na srečo nekaterih redkih zamudnikov, ki so premalo resno vzeli opozorila, da je Drežnica zelo daleč.
Ko sta ženin in nevesta vstopila v cerkev, je kar završalo! »Kako je lepa, v resnici je še lepša kot na televiziji,« so mrmrale domačinke, ki niso hotele zamuditi za Drežnico zgodovinskega dogodka in ki so se, da bi bolje videle, z rožnimi venci postavile kar v prve vrste.
Čeprav tudi nekdanji predsednik vlade ni bil od muh, so bili skoraj vsi pogledi in vzdihi namenjeni prelepi nevesti, ki je kar žarela v nič kaj ekstravagantni, a prelepi in preprosti beli poročni obleki z nekajmetrsko vlečko.
Ob njeni preprosti belini je izstopal prečudovit in tudi z ženinovo elegantno temno obleko usklajen poročni šopek. Ker sta oba ljubitelja gora in vsak prosti trenutek izkoristita za plezanje ali planinarjenje, ni bil presenečen nihče, ki je šopek videl od blizu. Sestavljali so ga namreč modri encijani, bele planike in pisane travniške cvetlice ter trave.
Mož in žena
Ob treh duhovnikih, pevskem zboru in številnih govornikih, ki so cerkvene zaobljube pospremili tudi z Visoko pesmijo in modrimi mislimi, in s pomočjo poročnih prič, Janezovega brata in Urškine sestre, je svečan obred trajal skoraj dve uri in pol. Srečo so v krajših nagovorih paru med drugimi želeli tudi Tone Kuntner, France Cukjati in nekaj Urškinih prijateljic. Predporočno tesnobo, ki jo je še povečeval hlad mogočne cerkve Srca Jezusovega, je ob izmenjavi prstanov zamenjal gromek aplavz vseh prisotnih, povabljenih in radovednežev.
Ob koncu poročne maše kot najbolj svečanega dogodka je prišel čas za kruh in sol ter kozarček šampanjca. Zaobljubljena zakonca sta se, vidno olajšana napetosti in pred Bogom že mož in žena, skozi gost špalir komaj premikala po cerkvenem dvorišču, saj je bila množica ogromna in kar vsi po vrsti so jima hoteli čestitati ali se fotografirati z njima.
Tudi nekaj kapljic dežja in grozeči temni oblaki, ki so se kazali izza Trente, niso mogli pregnati veselja svatov ter ženina in neveste. Slavljenca sta med objemanjem, rokovanjem in izrečenimi dobrimi željami nekaj časa namenila tudi novinarjem, ki so se razveselili njunega sodelovanja. Kaj se ne bi, bil je prelep julijski dan in pred njimi je stal očitno najbolj vroč medijski par. Uredniki bodo zadovoljni, saj nihče ne bo prišel nazaj praznih rok, in njihov trud ob dežuranju od jutra do poznega popoldneva bo poplačan.
Ne bomo ju pustili skozi
Medtem ko sta se Janez in Urška kot pravkar cerkveno poročen par predstavljala medijem, je množica na cerkvenem dvorišču postajala vedno gostejša in zgovornejša. Drežničanke in Drežničani ter radovedneži iz vse Slovenije so s telefoni in fotoaparati snemali dogajanje, kot bi bili na pomembni športni tekmi. Ob dobrotah, ki so jih pripravile domačinke, in ob gurmanskih prigrizkih kobariške Hiše Franko so vino, šampanjec in bezgov sok tekli v potokih in vsi prisotni so se pod mogočnimi lipami veselili tega drežniškega naj dogodka.
Ker se je maša nekoliko zavlekla, sta se najpomembnejši osebi tega dneva morali odpraviti novim zakonskim obveznostim naproti. Čakala sta ju še civilna poroka in ohcet, še prej pa sta morala prebiti drežniško šrango, ki jo domačini postavijo ob vsaki poroki. »Tudi Janez in Urška nista nobeni izjemi in ne bomo ju kar tako spustili skozi,« so se hvalili in res jim je uspelo. Še ne pol ure poročeni par je stopil iz avtomobila in iskreno nazdravil z množico vaščanov, ki se je nabrala na koncu vasi.
Pravljični uradni da
Medtem ko sta cerkvene zakramente vsaj delno delila z vsemi nami, pa sta bila civilni del poroke in ohcet namenjena le najbližjim. Urška in Janez sta si za njuno uradno zaobljubo izbrala prelepo okolje Kekčeve domačije v Trenti, le nekaj minut oddaljene od izvira Soče.
Slikoviti zatrep doline Trente, kjer je lastnik Kekčeve domačije Mitja Lo Duca v dolgih letih ustvaril pravljično okolje za oddiha željne, je v soboto zvečer očaral svate, ki so uživali ob domačih kulinaričnih dobrotah, ki so jih dopolnili s specialitetami Hiše Franko. Gostom, ki so se začeli zbirati na lesenih klopcah ob kamnitem bazenčku, se je odprl sanjski pogled na deset velikih, praznično pogrnjenih okroglih miz z označenim sedežnim redom.
Na čudovitem gorskem travniku pod mogočnimi kulisami Jalovca, Razorja in Planje sta Janez in Urška na posebnem podiju še uradno dahnila da, poročil pa ju je bovški župan in strankarski kolega Daniel Krivec. Za zasanjanost je poskrbela Nuška Drašček, za ples in petje pa sijajna skupina Jararaja, štiričlanska zasedba s kontrabasom, violino, klarinetom in harmoniko. Jedlo, pilo, plesalo in pelo se je dolgo v noč in številni svatje so se strinjali, da je bila to ena najlepših porok, kar so jih kdaj doživeli.
Po dve uri in pol trajajočem obredu v nabito polni cerkvi na očeh radovednežev in vesoljne Slovenije je bil civilni del poroke čudovito intimen in pravljično lep. Vsi povabljeni so mladoporočencema, ki sta z njimi ostala skoraj do konca, zaželeli, da bi jima bilo tudi v njunem zakonu tako.
Poroka na hčerin rojstni dan
Tega dne pa se ni praznovalo le pravljične poroke leta, temveč so svatje nazdravili in zapeli Vse najboljše tudi ženinovi hčeri Niki iz prejšnje zveze. Na poroki seveda ni manjkal niti Janšev sin.
Poročne dobrote
Med najbolj slastnimi dobrotami, ki so jih skupaj pripravili na Kekčevi domačiji in pri Hiši Franko, so bili skutni štruklji s čemažem, hobotnica z avokadom in pomarančni sladoled z ingverjem. Poleg izvrstnih vin in penin pa so bili gostje navdušeni nad osvežilnima metinim in bezgovim sokom.
Novinarji v nizkem startu
Nihče več ne šteje, kolikokrat naj bi bila Bačovnikova in Janša že »poročena«, saj so vse od njunega presenetljivega pojavljanja na proslavi ob dnevu reformacije leta 2006 kar tekmovali v namigovanjih in natolcevanjih o njuni domnevni poroki, zaroki ali nosečnosti. Nemalokrat so bile znane že lokacija, čas in vse pomembne podrobnosti, le ženina in neveste tam in takrat nikoli ni bilo.
A tokrat je šlo zares. Presenetljivo je tudi, kako dolgo je mladoporočencema uspelo skrivati njun dogodek, ki sta si ga želela praznovati brez medijskih žarometov. Da poroka bo, se je v medijih izvedelo le dan prej, ob prvih nepreverjenih novicah pa se je začelo silovito medijsko vznemirjenje, uredništva pa so se začela bliskovito pripravljati na spremljanje poroke vseh porok.
Urškin šopek je ujela naša novinarka
Za našo zgodbo izredno srečno naključje je hotelo, da je naša novinarka Tina Horvat ena izmed Urškinih najožjih prijateljic iz alpinističnega kroga, zato je bila ob medijskem pritisku in Urškini želji, da vse skupaj ostane skrivnost, zelo razdvojena. A vse skrbi so bile pozabljene v soboto zvečer, ko je, ne boste verjeli, prav ona ujela nevestin šopek, ki si ga je, kot nam je povedala, želelo okoli 20 za poroko godnih svatinj.
Jana, 7. junija 2009, št. 27
Tekst: KATJA MELIK, foto: ŠIMEN ZUPANČIČ
