Mario Galunič je že nekaj časa zvezda stalnica slovenskega medijskega neba. Poletje ni čas, ko bi se kdo prav zelo zanimal zanj, kar ga neizmerno veseli, kljub temu da paparaci, na primer, zavzeto oprezajo za njim, ker si želijo tistega, česar ni. Mario je gospod pri štiridesetih, rojstni dan je brez velike zabave praznoval 21. avgusta, ki zaradi te številke ne bo padel v depresijo, z bilanco svojega življenja pa se je, tako kot najbrž vsi, seveda že poukvarjal. Ne le enkrat. Nič takšnega ni, zaradi česar bi se pri njem oglasil opozorilni alarm. Tako, kot je, je kar v redu, pravi.
Naš fotograf ga je ujel s pogledom, zazrtim v daljavo. Simbolično oziranje v prihodnost, visoki cilji, ki si jih je postavil? V takšnem iskanju nekakšne simbolike vas Mario v trenutku spusti na trdna tla. »Nisem človek, ki bi delal neke strašne načrte. Mislim, da za to ni razloga oziroma kot bi rekel Kosovel: Naredi načrt in bodi gotov, da se ti ne uresniči. Bolj kot ne si torej delam etapne cilje.«Eden teh kratkoročnih ciljev je oddaja Spet doma, s katero začnete novo sezono 20. septembra.
Ja, gre za novo sezono, za tri mesece, in z njo imam čisto dovolj dela. Poleg tega že zdaj vem, da bom moral najbrž narediti silvestrsko oddajo. Pa tudi, da bom novembra en teden prost, ko bom nekam pobegnil, sploh ker nisem šel letos na morje in bom skušal iti kam, kjer je takrat še toplo. To so moji načrti. A ni to že veliko, kar zadeva službo?
Kaj pa postati odgovorni urednik razvedrilnega programa, na primer?
To pa … Saj ni nobenega razpisa. (smeh) To vprašanje mi je sicer malo zoprno, ker se s tem sploh ne ukvarjam, saj se mi niti slučajno ne zdi potrebno, imam dovolj drugih načrtov, in če se ne motim, ta trenutek nihče ne išče urednika. Sem čisto zadovoljen s tem, kar sem zdaj.
Kako se pripravljate na oddajo? Postane to po vsem tem času dolgočasno, rutina …?
To je kot kombajn, ki ga ob koncu sezone izklopiš, in preden ga spet prižgeš, se ti zdi, da bi bilo morda bolje, če ga sploh nikoli ne bi izklopil. Tako se mi to zdi včasih. Preden stroj spet steče, gre zelo veliko energije. Seveda je laže znova začeti neko oddajo, kot si zamisliti novo, mi pa zdaj največ časa pobere organizacija oziroma koordinacija vseh ljudi, ki so vpleteni. Poleg tega je televizija v finančni stiski in se je treba tudi s tem kar precej ukvarjati. Kako varčevati, ne da bi se to opazilo na zaslonu. Pa še kaj se najde.
Oddaja bo ostala precej podobna prejšnji sezoni, ali ne?
Ja, precej podobna bo temu, kjer smo nehali. Tekmovanje med dvema zboroma, imel pa bom enega gosta manj, ker se bom lahko trem bolj in z manj stresa posvetil. Ostalo bo tudi mojih pet profesorjev, turnirja Nova zvezda si ti pa ne bo več, zato pa bodo znani Slovenci prihajali k profesorjem na govorilne ure o tem, kako preživeti zvezdniške muke. Na terenu bomo imeli nagradno igro, naša zmagovalka zvezdniškega turnirja Mateja se bo vozila po manjših krajih, v katerih bomo organizirali to nagradno igro. Skušali bomo priti v vsako slovensko vas, kot se temu reče. Bomo videli, ali bo to mogoče.
Več v Jani št. 36, 8. 9. 2009
