Njihove porozne kosti se bodo zlomile že zaradi gibov, kot je navadno sklanjanje ali dvig vnuka.
Tako pravi uradna medicina. V projektu Skupaj za zdravje človeka in narave pa nam poskušajo dopovedati, da moramo o kosteh razmišljati tako, da upoštevamo modrosti narave in poiščemo lastno resnico o osteoporozi. Eni in drugi nas želijo spodbuditi k ozaveščanju o pomembnosti preventivnega merjenja kostne gostote, v zvezi s tem pa tudi o pomenu zdrave prehrane, gibanja in skladnosti duha in telesa.
Trditev, da se bo zaradi osteoporoze od petdesetega leta do konca svojega življenja polomila skoraj vsaka druga ženska, se zdi nemogoča. Pravzaprav vse skupaj zveni kot hudo pretiravanje. Tako kot se zdi neverjeten tudi podatek, da je zlom kolka zaradi osteoporoze pri ženskah verjetnejši od raka dojk, materničnega vratu in jajčnikov skupaj. Ali so vsi ti podatki točni, smo vprašali doc. dr. Tomaža Kocjana, dr. med., specialista endokrinologa Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
»Se strinjam, da je na prvi pogled res neverjetno, res pa je tudi, da imamo na voljo zanesljive švedske epidemiološke podatke, ki pravijo, da bo do konca življenja utrpelo vsaj enega od štirih najpogostejših osteoporoznih zlomov (kolk, vretence, zapestje, nadlahtnica) približno 46 odstotkov žensk in 22 odstotkov moških, starih 50 let. Pri tem moramo vedeti tudi, da ti zlomi niso povsod enako pogosti in da so najpogostejši prav v Skandinaviji in ZDA, ki tako sodijo med območja z zelo visokim tveganjem, da bo prišlo do zloma. Slovenija žal nima najkakovostnejših epidemioloških podatkov o takšnih zlomih, toda če pogledamo sosednje države, bi lahko rekli, da smo nekje med visokim in zmernim tveganjem. Verjetno se boste strinjali, da gre še vedno za zelo pogosto bolezen, če vemo, da bo pri petdesetih letih zlom doletel približno vsako tretjo Slovenko,« pravi doc dr. Kocjan.
Pogostost osteoporoze se v zadnjih letih povečuje predvsem zaradi podaljševanja življenjske dobe in postaja velik zdravstveni ter ekonomski problem. Osteoporoza je stanje zmanjšane kostne gostote in spremenjene mikroarhitekturne zgradbe kostnega tkiva s povečano nevarnostjo zlomov zaradi krhkih kosti.
Več v Jani št. 41 13.10.2009
"Do konca življenja bo utrpelo vsaj enega od štirih najpogostejših osteoporoznih zlomov (kolk, vretence, zapestje, nadlahtnica) približno 46 odstotkov žensk in 22 odstotkov moških, starih 50 let," pravi .doc. dr. Tomaža Kocjana, dr. med., specialista endokrinolog Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
»Hrana zahodnjakov zagotovo veliko prispeva k temu, da smo zakisani in da zato trpijo naše kosti. Telo preprosto nima druge izbire, kot da nam jemlje kalcij iz kosti in z njim apni preveč zakisana tkiva. Živilom, ki telo zakisajo, smo posvetili veliko prostora v knjigi Resnice in zmote o osteoporozi. Na žalost pa pogosto prezremo dejstvo, da nas ne zakisa le hrana. Če smo žalostni, jezni, v skrbeh ali strahu, bomo zakisani, četudi se prehranjujemo z najbolj bazotvorno hrano. Gre za to, da sta naše telo in duh v nenehni povezavi,« pravi Sanja Lončar, novinarka in raziskovalka, ena od štirih slovenskih avtorjev knjige Resnice in zmote o osteoporozi, ki je izšla pred kratkim.
