Ljudje

Verjemite!

Ž. K.
1. 1. 2010, 17.34
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Nekaj znanih Slovencev smo vprašali o njihovih občutkih ob iztekajočem se letu. Preberite njihove odgovore, v katerih boste morda našli navdih, se nasmehnili, zamislili ali odkrili kaj novega. Tokrat odgovarja Miša Molk. Pa srečno!

Nekaj znanih Slovencev smo vprašali o njihovih občutkih ob iztekajočem se letu. Preberite njihove odgovore, v katerih boste morda našli navdih, se nasmehnili, zamislili ali odkrili kaj novega. Tokrat odgovarja Miša Molk. Pa srečno!

 1. Leto 2009 si boste zapomnili po … 2. O čem se je letos govorilo preveč in o čem premalo? 3. Kateri vonj in okus v vas zbudita asociacijo na praznike? 4. Kaj vam je v prazničnih dneh najljubše in kaj vam gre najbolj na živce? 5. Bi o dnevih pred iztekom leta posneli, če bi bili filmski režiser, komedijo, melodramo, tragedijo, risanko ali burlesko? Kakšno vlogo bi v filmu dali sami sebi? 6. Kaj bi sporočili ali ukazali ljudem za leto 2010, če bi bili vladar sveta, ki bi ga vsi brezpogojno spoštovali in ubogali?

MIŠA MOLK

1. Festival slovenskega filma: nekaj filmov, ki opogumljajo slovensko filmsko produkcijo. Joseph Haydn: 200-letnica njegove smrti, eden največjih simfoničnih skladateljev, na katerega smo malce preveč pozabili. Uvrstitev slovenske nogometne reprezentance na svetovno prvenstvo; redka složnost Slovencev. Recesija: proletarci so se združili; revščina je postala tabu. Dejan Zavec, svetovni prvak v boksu. Življenje je tako dolgo, kot si ga odmeriš (Michael Jackson je zgolj metafora). Nova vlada v Sloveniji: kot da ne bi zmagala na volitvah.
2. Zagotovo preveč o gripi, ki je potem ni bilo in smo se tresli bolj od informacij kot od vročičnosti; o škandalih in aferah, ki vedno nekam potonejo. Premalo o uspehih domačih in tujih ustvarjalcev; mediokriteta, povprečnost, je prekrila omembe vredne dogodke in posameznike.
3. Vonj po piškotih, okus po poljubu.
4. Mir je tisti, ki mi da vedeti, da se je čas vsaj za hip ustavil. Bombardiranje stihoklepcev v smislu »angeli imajo eno krilo, daj mi še tvojega, da poletiva …«, to me pa najeda in po navadi tudi »fenta« telefon.
5. Komedij nikdar nisem prav dobro razumela. Še najbliže mi je satira. Oster pogled na vse naše učitelje, ki so se povsem lahkotno, brez slabe vesti vtihotapili v naše življenje, kot da bi bili tam že pri našem rojstvu. A kaj da bi igrala, ste me vprašali? Hmmm… Recimo zapeljivo spletično, ki ve vse, pa tudi to, komu se kaj in kdaj pove.
6. Življenje je pravljica. Saj veste, kako se konča: in srečno sta živela do konca svojega življenja. Dvojina ni obvezna. Verjetje pa!