Ljudje

Najraje sem čarovnica

Jelka Sežun
5. 1. 2010, 00.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

»Vloga princa v Pepelki se mi je vedno zdela nekaj najbolj dolgočasnega; pa že raje igram hudobno čarovnico,« je nekoč rekel Jude Law. Za tistimi zelenimi očmi, ki znajo tako očarati gledalce in kritike, se skriva nekaj hladnega - nič čudnega, da mu dajo večkrat igrati vloge negativcev. Ampak kot hudobna čarovnica zadnje čase pogosto nastopa tudi v zgodbah tabloidov, neutrudnih kronistov njegovih ljubezenskih podvigov.

»Vloga princa v Pepelki se mi je vedno zdela nekaj najbolj dolgočasnega; pa že raje igram hudobno čarovnico,« je nekoč rekel Jude Law in nihče ni imel srca, da bi mu povedal, da v Pepelki ni čarovnic, samo ena dobra vila in ena zlobna mačeha. Za tistimi zelenimi očmi, ki znajo tako očarati gledalce in kritike, se skriva nekaj hladnega – nič čudnega, da mu dajo večkrat igrati vloge negativcev. Ampak kot hudobna čarovnica zadnje čase pogosto nastopa tudi v zgodbah tabloidov, neutrudnih kronistov njegovih ljubezenskih podvigov.

Saj vendar ni sam kriv! Preden ga ozmerjate z ženskarjem, premislite: Jude Law ima pač rad punce. Že od nekdaj. Najmanj od takrat, ko so tudi zanj mislili, da je nežna plavolasa punčka. Prva pričevanja segajo v leto 1985, ko je bil trinajstletni Jude, drugi otrok dveh londonskih učiteljev, sprejet v National Youth Music Theatre, in so ga v internatu po pomoti dali v dekliško spalnico. Njegovo ime (enkrat je rekel, da so ga poimenovali po pesmi Beatlov Hey Jude, po drugi verziji pa naj bi ime navdihnil junak Hardyjevega romana Temno srce) je konec koncev lahko moško ali žensko, obrazek je bil tako nežen in tako milo je gledal … Jude ni protestiral. Punčke tudi ne. Ampak nazadnje so ugotovili napako in ravnatelj, ki ga je odpeljal v deško spalnico, je pozneje povedal, da je imel kar slabo vest, ker je deci pokvaril veselje.
Konec lanskega decembra je David Jude Heyworth Law dopolnil 37 let. Puncam se še vedno ne more upreti. In kar je še hujše, tudi one njemu ne. Čeprav malo sumimo, da se sploh ne trudijo preveč.

Nadarjeni gospod Law. Jude se je kmalu uveljavil kot mladi up britanskih odrov – ljubili so ga tako kritiki, ki se ga nikoli niso naveličali obmetavati z nagradami in priznanji, kot občinstvo. Posebno če je bilo žensko. »Ne morem reči, da sem trpel zaradi svojega videza,« je priznal, »ampak hočem, da me pripravijo, da trdo delam.«
Leta 1990 je pustil šolo, da je lahko sprejel vlogo v telenoveli Families (in trdo delal dve leti), pet let pozneje pa je zablestel v filmu Shopping. Pred Judom res ni bil več varen noben medij. Ampak čisto zares je zaslovel šele dve leti pozneje z vlogo ljubimca Oscarja Wilda v filmu Wilde (1997). Pozneje je še večkrat igral brezsrčne, hladne barabe in Anthony Minghella, ki je z njim posnel oba filma, ki sta Judu prinesla nominaciji za oskarja, Nadarjeni gospod Ripley (The Talented Mr. Ripley, 1999) in Hladni vrh (Cold Mountain, 2003), je nekoč rekel, ja, saj Jude zna biti strašansko očarljiv, ampak v njem je tudi nekaj hladnega, nekaj krutega.
Dobro desetletje je bil Law princ. Nikoli ni bil na lestvici igralcev, ki so dobivali obsceno visoke honorarje, bil pa je (so izračunali leta 2006) med desetimi najdonosnejšimi igralci. Blestel je tudi, kadar njegovi filmi niso. Nastopal je v gledališču (in mu torej ni mogel nihče očitati, da se je prodal Hollywoodu), razdajal se je za dobrodelne projekte. In veljal je za srečno poročenega vzornega moža.

Temno srce. Sadie Frost je spoznal pri snemanju filma Shopping. Poročila sta se jeseni 1997 in on si je dal na roko vtetovirati verz iz pesmi Beatlov Sexy Sadie »You came along to turn on everyone Sexy Sadie«. Ona je imela sina iz prejšnjega razmerja, v zakonu so se jima rodili še trije otroci.
Oktobra 2002 so se začele težave v raju. Dveletna hčerka Iris je na otroški zabavi v zasebnem klubu na tleh našla tableto ekstazija in jo pogoltnila. Končalo se je brez hujših posledic – ali skoraj: Iris si je opomogla in policija je rekla, da je šlo za nesrečo, ki je starši niso mogli preprečiti, ampak v zakonu je začelo škripati. Naslednjega januarja so se pojavile govorice, da se je Jude na snemanju filma Hladni vrh zapletel v romanco s pet let starejšo Nicole Kidman. Ona je tožila dva tabloida, ki sta to objavila (in zmagala), on je vse zanikal, ampak takoj naslednji teden je prišla novica, ki je Jude ni mogel zanikati: Sadie se je zaradi poporodne depresije zatekla v bolnišnico. Konec januarja se je odselil od doma, februarja sta si že poiskala vsak svojega odvetnika, avgusta pa je Sadie obupala in zahtevala ločitev. Oktobra 2003 sta bila ločena in iz sodnih papirjev je razvidno, da je morala Sadie trikrat iskati strokovno pomoč zaradi poporodne depresije, ki naj bi jo še poslabšalo moževo vedenje.
Jude, ki je po ločitvi olajšano vzdihnil, da je sicer majčkeno potolčen, ampak pravzaprav srečnejši, je na snemanju filma Alfie spoznal igralko Sienno Miller; ob božiču leta 2004 sta se zaročila. Zaročni prstan, je Sienna vzneseno poročala medijem, je »zlat obroček z devetimi briljanti«. Malo pred tem ga je revija People razglasila za najbolj seksi moškega na svetu.
Naslednjega julija je udarila otroška varuška.

Marjetka in druge rožice. Daisy, tako ji je bilo ime, je najela Sadie, in Jude, ki mu nikoli ni bilo mogoče očitati, da ni krasen očka, je preživel veliko časa z otroki, in torej tudi z Daisy. Marca 2005 jo je ob steklenici vina zapeljal. Med vročim ljubljenjem je v spalnico vstopil otrok, ki ga je tlačila mora. In je pozneje mamici vse povedal. Sadie je varuško odpustila, Daisy pa je julija zgodbo prodala tabloidom. Jude se je zaročenki Sienni javno opravičil, ona, ki je novico izvedela iz časopisov, pa je naslednji dan, kot da se ni nič zgodilo, prišla odigrat svojo vlogo v gledališče. Opazili pa so, da na njenem prstku ni več zaročnega prstana. Ja, tistega obročka z devetimi briljanti.
Dolgo se ni mogla odločiti, ali naj mu odpusti ali ne, in medtem ko se je odločala, sta se večkrat razšla in spet pobotala. Vmes so začele deževati zgodbe drugih zapeljanih rožic iz igralčeve preteklosti. Med njimi je bila bančnica, ki je ob večerih delala v klubu kot eksotična plesalka (no, striptizeta) in je imela leta 2001 večmesečno romanco z igralcem, ki je daleč od žene v Chicagu snemal Pot v pogubo (Road to Perdition, 2002). Na prvem zmenku »mi je umil noge. Bilo je zelo romantično.« In nedvomno zelo higienično.
Pojavila se je tudi pevka, ki je trdila, da je s fantom na počitnicah leta 2001 spoznala zakonca Law in so malo swingali. Laži, same laži, so rekli Judovi odvetniki.
Na začetku leta 2006 je Sienna, ki je Judu že odpustila, očitno še vedno zamerila varuški Marjetki, saj ji je v časopisih grozila: »Veselim se dneva, ko se bosta najini poti križali, in vem, da se bosta: naj le živi v strahu.« In še to je rekla: »Upam le, da me ne bo kdaj srečala v temni ulici.«
Novembra 2006 sta šla z Judom spet narazen. Tokrat menda dokončno. Zaprmej! Uradno zato (je rekla Sienna), ker je zaradi njune zveze kot igralke nihče ni jemal resno, neuradno pa tudi zato, ker ji je šlo v nos, da si je bil Jude zaradi otrok še vedno precej blizu s seksi Sadie.

Metuljček za vedno. Law – razumljivo – ne mara tabloidov in paparacev (nekoč so ga aretirali, ker je enemu od njih pred svojim domom vzel fotoaparat), ampak oni so mu še naprej neskončno zvesti in si seveda niso dali vzeti veselja, ko je lani poleti prišla na dan nova sočna zgodbica: neznana manekenka je nenadoma postala zmerno slavna, ko je objavila, da jeseni pričakuje Judovega otroka. Da je noseča, je spoznala šele, ko je bilo kratke romance z igralcem že konec. Law se je delal neumnega, ampak testi so pokazali, da je Sophie, ki se je rodila lanskega septembra, zares njegova. Njegov četrti otrok.
Večno optimistične Sienne Miller pa to ni ustavilo. Lanskega decembra so jo spet opazili z Judom, ko sta v nekem klubu zelo javno delila buteljko zelo dragega vina in zelo strasten poljub.