Verjetno bi težko naleteli na izkušenejšo babico, kot je Monika Felber, ki svoj poklic opravlja že več kot štiri desetletja in je nad njim še vedno navdušena kot prvi dan. Tudi sama je komaj osemnajstletna rodila doma. »Moja mama je rodila šest otrok, a le zadnjega brata v porodnišnici, pa je rekla, da je bil to najdaljši porod od vseh.« Njene besede si je zapomnila, in ko je napočil čas njenega poroda, se je odločila slediti svoji mami, tudi zato, ker se je bala zdravniških igel in ji misel na bolnišnico ni bila prijetna. Za babico se je izšolala po porodu. Po desetih letih dela v porodnišnici in osmih v zasebni bolnišnici se je odločila za svojo porodno hišo. Začutila je, da ženske potrebujejo več prostora in časa, da rodijo, ko so pripravljene one in otrok, zraven pa babico, ki sledi in pomaga, ko ženska potrebuje pomoč. »Najprej sem tri leta delala v najetem bungalovu in zraven živela v sobici, veliki dvanajst kvadratnih metrov.« Ko je videla, da ženskam ta oblika poroda, ki je nekakšna simulacija poroda doma, ustreza, se je odločila za nakup vile. Zgornje nadstropje je uredila zase, spodnje, v prijaznih barvah, pa je namenjeno porodnicam. Svetel dnevni prostor z balkonom, kjer je v toplih dneh gotovo prijetno posedati, se odpira v sobo, v kateri so porodna kad, postelja in preostali pripomočki za blaženje bolečin in varen porod. V nadstropju pa so še štiri sobice z vso primerno opremo za mamico in novorojenčka.

Ena Slovenka in veliko Hrvatic
Ko smo jo obiskali, je Felderjeva ravno pričakovala dve porodnici, ki naj bi prišli vsak čas, v eni od sobic pa je bila družinica s pet dni starim fantkom. »Srečala sem veliko žensk, ki so rodile v tej porodni hiši in so mi gospo Felder zelo priporočile. Najpomembnejša sta tukajšnja tišina in mir. V porodnišnici sta gneča in hrup, tukaj pa se s partnerjem lahko popolnoma posvetiva svojemu sinku, saj obiski niso dovoljeni,« je iskrivo pripovedovala Barbara, šestintridesetletna mamica prvorojenca Daniela. »Všeč mi je njen pristop, saj si pomaga s homeopatijo in z akupresuro, poleg tega pa je bila že njena navzočnost zelo pomirjujoča in na voljo mi je bila za vsa vprašanja, ki so se mi porajala. S partnerjem sva vedela, da bi težko našla babico z več izkušnjami,« je bila zadovoljna. Pred porodom sta dobro pretehtala različne možnosti in se na koncu odločila za porodno hišo. »Dobro sva izbrala, saj mi je gospa Felder tudi te dni, po porodu, vseskozi na voljo, poleg tega pa tudi odlično kuha! Mislim, da je cena nizka za vso skrb in pozornost, ki jo dobimo.« Za pomoč pri porodu in petdnevno bivanje z vso oskrbo (Monika ali njena pomočnica mamicam tudi kuhata hrano iz ekološke predelave), in to 24 ur na dan, v porodni hiši Monike Felder Avstrijke odštejejo 1200 evrov, polovico zneska jim pozneje zavarovalnica povrne.

Več v Jani št.4, 26.1.2010