V teh dneh boste morali imeti veliko sreče, če boste želeli dobiti še kakšno izmed 12.741 brezplačnih vstopnic za katerega izmed 88 dogodkov 2. ljubljanskega festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri. Festival za otroke in mlade žanje odobravanje in veliko zanimanje, zanj pa je poleg pobudnice Mestne občine Ljubljana močno zaslužna direktorica Slovenskega mladinskega gledališča Uršula Cetinski, ki je izvršni producent Bobrov. Menda še bolj kriznega leta 2010 se ne boji, kajti »dober menedžer v kulturi se izkaže, kadar je ladja v viharju, in ne kadar je lepo vreme. Kadar smo v stiski in težavah, sta na preizkušnji zrelost in sposobnost, da jih premagamo.«

Festival Bobri bo letos vsebinsko še bogatejši kot lani in bo od 30. januarja do 8. februarja ponudil vrsto kakovostnih gledaliških in filmskih predstav ter delavnic. Za izpeljavo festivala je zadolženo Slovensko mladinsko gledališče, katerega prva dama je Uršula Cetinski. Ta je festivalu nadela tudi ime.
- Lani ste bili kar malce presenečeni nad silnim odzivom, ki ga je festival požel?
Na začetku nismo vedeli, kako bo festival zaživel, in nismo si predstavljali, da bodo v enem tednu pošle vse brezplačne vstopnice (lani jih je bilo na voljo 7600). Nismo pričakovali takšnega zanimanje za otroški in mladinski program. Priporočljivo je, da začne otrok obiskovati gledališče okoli tretjega leta starosti in kar nekaj predstav je namenjenih prav najmlajšim. Nekaj predstav smo letos namenili tudi učencem iz zadnje triade osemletke in dijakom; ustvarjene so bile sicer za odrasle, vendar jih lahko gledajo že najstniki, za katere se mi zdi, da so veliko bolj zreli, kot smo bili nekoč mi v njihovih letih.
- Ali mlade in njihovo zrelost pogosto preveč podcenjujemo?
Mislim, da ja. Ker sem magistrski študij opravljala v Avstriji, poznam tamkajšnjo kulturno politiko in res so veliki profesionalci v kulturni vzgoji. Neko dopoldne sem šla na razstavo v galerijo Kunstforum na Dunaju, kjer so pripravili razstavo izjemno dobrega avstrijskega slikarja Arnulfa Rainerja – slikarja, ki je zelo znan po preslikavah: svojega obraza, Kristusa na križu, Hirošime; loteva se zelo resnih, apokaliptičnih tem. In tam sem videla, da so na razstavo pripeljali že vrtec. Fenomenalno je, da so poleg kataloga za odrasle pripravili tudi katalog za otroke v obliki delovnega zvezka, iz katerega so se naučili, kaj je to portret, avtoportret, kolaž, preslikava, grafika itd. Zdi se mi napačno, da se v Sloveniji redko odločamo, da bi otroci spoznavali resne teme v umetnosti ali da bi spoznali sodobno umetnost. Vse to se izraža, ko odrastemo. Res je, da ni vse primerno za vsako starostno stopnjo, a otroke kljub temu podcenjujemo. Pogosto se prav zaradi podcenjevanja v gledališču dolgočasijo.
- Boleča resnica je, da številni mladi zaradi finančnih omejitev drugače kot v okviru šole ne morejo na kulturne prireditve.
Človekovo življenje je veliko lepše, če zna uživati v umetnosti, kot če zanj ostane neznanka. Je pa tudi res, da vsi ne odraščajo v okolju, kjer bi bil stik z umetnostjo samoumeven. Marsikatera družina si ne more privoščiti, da bi otroka peljala na kulturno prireditev. Še posebno če je v družini več otrok. In tudi za to so Bobri krasna priložnost! Opazila sem, da tudi druge evropske prestolnice na podobne načine skrbijo za mlade. Od 1. januarja imajo po novem prost vstop v tamkajšnje mestne in pokrajinske muzeje dunajski prebivalci do 19. leta starosti. To sicer pomeni, da bodo ti muzeji imeli izpad prihodka v višini treh milijonov evrov, a bosta »izgubo« pokrila mesto Dunaj in pokrajina ter tako omogočila dostopnejši obisk muzejev.

Več v Jani, št. 4, 26. 1. 2010