Srečno: Nekoč, pred leti, je neka televizijska voditeljica gostom, ki so po rdeči preprogi prihajali na podelitev, bodro žgolela: »Pa srečne oskarje!« Ni se prijelo. Oskarji so ponavadi srečni samo za vsakega petega, štirje se morajo pa delati, da jih od ne zvija v želodcu od razočaranja. In tako si zdaj na preprogi nič več ne voščijo srečnih oskarjev, samo o oblekah malo počebljajo
Pravzaprav je bilo vse odločeno že v torek. Takrat so prišle zadnje glasovnice. Potem so samo še šteli, a nič povedali vse do nedelje zvečer – pri nas so bile že zgodnje ure ponedeljka – ko smo, po treh urah in pol, ugotovili, nič posebnega, samo še ena podelitev, ki je zamudila iztočnico za pravočasen izhod. Oskarji pač.
Tega ne damo: Po mojem jih imajo vse leto spravljene nekje v zaprašenih škatlah in potem jih potegnejo ven, z njih obrišejo prah in jih porinejo na oder – ko se na odru prerivajo plesalci, kot bi ušli iz razkošnega broadwayskega muzikala iz tridesetih let, takrat veste, da bodo spet delili oskarje. Naj producenti še tako obljubljajo moderno minimalistično prireditev, ki bo minila kot blisk. Oskarji pač – ne morejo brez vsaj ene noro razkošne in absolutno nepotrebne plesne točke.
In potem sta prišla voditelja Steve Martin in Alec Baldwin in sta imela ne posebno zabaven in odločno predolg uvod in slavni v prvih vrstah, ki so vedeli, da jih snemajo, so se posiljeno režali. Oskarji pač.
Oglejte si tudi fotogalerijo utrinkov iz Hollywooda!
Kliknite tukaj za fotogalerijo utrinkov s prireditve
Kliknite tukaj za fotogalerijo z rdeče preproge
Končno: Ampak hej, dobra novica: Jeff Bridges je dobil oskarja. Končno. Kar je res olajšanje, ker so mi prihranili veliko časa – obljubila sem, da grem osebno zlasat vsakega od okrog 5800 članov Akademije, če mu ga ne dajo. In Bridges, šestdesetletni, zares odlični, a pri nagradah pogosto spregledani igralec, je bil na Oskarjih že štirikrat družica in šele petič nevesta. Kar je še vedno prej kot na primer Al Pacino, ki je oskarja dobil šele osmič, ampak vseeno, štirikrat ostati praznih rok ni šala. »Sem produkt nepotizma,« je v intervjuju pred podelitvijo trdil Bridges, sin igralcev in brat igralca. Ja, res mu je vrata odprl oče, igralec Lloyd Bridges, ampak odprta pa že skoraj štirideset let drži čisto sam. Prvo glavno vlogo je igral pri enaindvajsetih. Zaman brskate po spominu, filma Crazy Heart, za katerega so mu dali kipec, pri nas nismo videli. In nam slabo kaže, saj ga po podatkih, ki jih imamo, noben distributer nima na seznamu. Ampak mogoče si bodo zdaj po oskarjih premislili …
Da je Bridges dobil oskarja, ni nikogar presenetilo, bil je namreč favorit in se vam ni splačalo staviti nanj (s stavami, kdo bo dobil oskarja, stavnice vsako leto lepo služijo), saj bi morali vložiti šest dolarjev, da bi zaslužili enega samega. Letošnja podelitev je bila skopa s presenečenji in v igralskih kategorijah ni bilo niti enega: v vseh štirih so zmagali favoriti, ki so jim napovedovali zmago, poleg Bridgesa še Sandra Bullock (za The Blind Side) in v stranskih vlogah Christoph Waltz (Neslavne barabe) in MoNique (Precious).
No, zmaga je presenetila kvečjemu Sandro Bullock, ki je pred podelitvijo prepričano trdila: »Zagotovo ne bom zmagala. V devetdesetih odstotkih pravilno napovem zmagovalca. Vem, kdo je, a ne bom rekla. V devetdesetih odstotkih primerov imam prav.« Letos je bilo očitno na vrsti tistih preostalih deset odstotkov. In, hecna stvar, dan pred podelitvijo je dobila nagrado za najslabšo igralko leta (a za drug film) in je imela dovolj poguma, da je šla po nagrado in se pri tem odlično zabavala. In potem je v nedeljo prišla po svoj zlati kipec in rekla, sem ga zares zaslužila, ali ste se le vdali zaradi moje vztrajnosti?
Rahlo zgodovinsko: Edino odprto vprašanje je bilo, kateri od obeh največkrat nominiranih filmov, Avatar in Bombna misija, bo dobil več kipcev v prestižnih kategorijah. Spopad so poimenovali »the battle of (s)exes«, bitka med spoloma, pa tudi bitka dveh bivših, režiserja James Cameron (Avatar) in Kathryn Bigelow (Bombna misija) sta bila namreč pred leti poročena. In rekli so tudi, da je to bitka Davida proti Goljatu, saj je Avatar stal okrog pol milijarde, Bombno misijo pa so posneli zam majhen denar. Takole so menili poznavalci: Avatar bo slavil kot najboljši film, Kathryn Bigelow pa bodo za tolažilno nagrado dali oskarja za režijo.
Pa so se zmotili.
David je zmagal. Krepko: Bombna misija je odnesla šest oskarjev, Goljat Avatar pa polovico manj, samo tri. In med šestimi oskarji Misije so tudi trije v najbolj cenjenih kategorijah: za najboljši film, režijo in izvirni scenarij.
Oh, in mimogrede se je zgodilo še nekaj zgodovinskega: oskarja za režijo je prvič dobila ženska. Resno. In Kathryn Bigelow je bila komaj četrta ženska, ki je bila nominirana (pred njo so bile samo Lina Wertmüller, Jane Campion in Sofia Coppola; nobena ga ni dobila).
Kathryn Bigelow (letnik 1951, čeprav ne kaže svojih let), tretja od petih žena Jamesa Camerona, je tudi po ločitvi z njim ostala v dobrih odnosih. Najprej je študirala slikarstvo, a jo je potem premamil film. »Slikanje je malce elitistično, film pa presega kulturo in razred,« je nekoč pojasnila svojo odločitev. Zaslovela je s precej nenavadnim vampirskim filmom Near Dark (1987), postasla skoraj slavna s Point Break (1991) in po Strange Days (1995) izginila v črni luknji televizijskih serij, dokler se ni nenadoma vrnila z Bombno misijo, ki jo je nalašč posnela z neznanimi igralci »da občinstvo ne bi vedelo, kateri od glavnih igralcev bo umrl«.
Kako se počuti kot prva režiserka z oskarjem, so jo vprašali. »Upam, da bom prva od mnogih,« je rekla.
In potem so nam pomahali in skoraj natanko tri ure in pol po začetku je bilo konec. In sem oddrvela v službo, da vam povem tole: če ste vse skupaj sladko prespali, niste prav ničesar zamudili.
Oskarji pač.
