Ljudje

Samost in osamljenost sodobnih žensk

Jana
10. 3. 2010, 15.33
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Ko me bo prijelo, te pokličem!

Po napornem dnevu, polnem stresnih obveznosti in poslovnih družabnosti se vrne domov, tam pa ni niti partnerja niti otrok, skratka nikogar, do katerega bi imela kakšne obveznosti. Če ji je do tega, koga pokliče ali gre na kakšno prireditev, če ne, se spravi s knjigo v posteljo, pri tem pa nihče ne sitnari, da ni skuhala večerje. Naključno ali načrtno je kot življenjski slog izbrala samost, kar pa ne pomeni nujno, da je osamljena. Le živi sama, in ko ji je do tega, poišče družbo ali pa jo povabi k sebi domov. Nekaj popolnoma drugega pa je osamljenost, ki je lahko včasih združena s samostjo, nujno pa ni; zelo osamljeni smo lahko v družini ali med sodelavci, če z njimi nimamo pristnega stika. Zdi se, da se v modernih časih moški niso kaj prida spremenili, ženske pa zelo, in prav to je vzrok za številne nesporazume, ki razdirajo zakone in povzročajo beganje od partnerja do partnerja, opekline, ki jih pri tem staknemo, pa so zmeraj hude.

Tekst: Sonja Grizila

Več v novi Jani.