Ljudje

V Oslu ne bomo osli

Miša Čermak
23. 3. 2010, 00.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

»Samo da ne bo kdo mislil, da sva čudna!« se je skladatelj in aranžer zmagovalne pesmi Eme ter akademski glasbenik Marino Legovič v smehu obrnil k prijatelju, besedilopiscu in izrednemu profesorju Biotehniške fakultete Leonu Oblaku.

»Samo da ne bo kdo mislil, da sva čudna!« se je skladatelj in aranžer zmagovalne pesmi Eme ter akademski glasbenik Marino Legovič v smehu obrnil k prijatelju, besedilopiscu in izrednemu profesorju Biotehniške fakultete Leonu Oblaku. »Saj vsi vemo, kdo so največji oboževalci Evrosonga!« je stopnjeval smeh. Ma ne, kje pa, Marino, smo ga tolažili in ga le prepričali, da je v roke prijel marjetico in se nasmehnil v fotoaparat. Vesela fotografija, odraz našega, s smehom prepletenega pogovora (in tikanja, saj se poznamo zelo dolgo), izraža tisto prijateljstvo med Marinom in Leonom, ki je dva odlična avtorja z zanju netipično pesmijo (končno) pripeljalo tudi v sij medijskih luči.

Ta hip sta najbolj vroč avtorski par, pravzaprav trio, saj je pesem sestavljena iz skladbe, besedila in aranžmaja …
Marino: Pravzaprav sva vroč par (smeh), ker sva samo dva: v eni osebi sem aranžer in skladatelj.
Leon, ti nisi le besedilopisec, ampak tudi skladatelj?
Leon: Tudi. Na začetku svojega delovanja v glasbi nisem nikoli ponujal samo svojih besedil, ampak vedno besedila skupaj z glasbo. Toda pri besedilih se čutim bistveno močnejšega. Pa nimam nobene glasbene izobrazbe, sem samouk, torej melodijo zaigram na kitaro, zapojem, in vse skupaj predam aranžerju.
Marino, nekam star si že, petintrideset let …
Marino (me prekine): Hvala za kompliment! Ampak ja, za menoj je petintrideset let dela v glasbi …
Nekako že veljaš za legendo. Vsi se te najbolj spomnimo po pesmi Lahko noč, Piran, ki jo je pela Anika Horvat, Mef pa je spisal odlično besedilo.
Marino: Lepe besede, hvala! Moj začetek sega v leto 1985 s skupino Bazar, takrat sem napisal prvi veliki hit, pesem Zate, ki jo še dandanes poslušamo v izvedbi Eroike. Ti dve pesmi sta res zaznamovali mojo kariero.
Ve se, da Marino Legovič piše dobro, ne najpreprostejšo glasbo, ki ima rep in glavo.
Marino: Ja, tako je bilo do letošnje Eme (smeh)!
Aha, glavni krivec za Marinov »padec« si pa ti, Leon?
Leon: Ja, ideja je bila moja, zorela je kakšni dve leti. Najprej sem si zamislil, da bi na oder Eme pripeljal narodno-zabavni ansambel, toda to je bilo neuresničljivo. Nato sem začel razmišljati, da bi morda ta zamisel uspela v kombinaciji – in rodila se je zamisel, ki je zdaj postala tudi naslov skladbe: Narodno-zabavni rok! Najprej sem napisal besedilo, začel iskati izvajalce in skladatelja, ki bi znal zamisel uresničiti. Poiskal sem glasbenega čarovnika iz Ankarana, kot mu pravim (nasmeh): skupaj delava že deset let in v tem času sva postala prijatelja, kar je nenavadno, saj redko dobim kakšnega prijatelja – sploh na glasbeni sceni. Najina sinergija se je pokazala tudi v skladbi.

Več v Jani št. 12, 22.3.2010