Po besedah voditelja podelitve viktorjev Tadeja Toša se je v dvorani Cankarjevega doma zbrala vsa slovenska smetana – od sladke do kisle. In v tem duhu, torej od sladkega do kislega, je izzvenela letošnja prireditev. Sladko je bilo vsekakor to, da je dvorano, drugače kot marsikatero leto doslej, večinoma prevevalo pozitivno razpoloženje. Kislost pa je prevladala ob nekaterih precej neprimernih in tudi slabo sprejetih duhovičenjih; zlasti tistih, ki so se poigravale s pasjo tematiko, in tistih, ki so zadišale po nestrpnosti.

Sicer pa se je občinstvo pridno odzivalo v navijaškem slogu, kot si je na začetku zaželel voditelj. Gledalci so očitno (po izkušnjah pravzaprav presenetljivo) utišali svoje mobilne telefone, ki med prireditvijo niso množično zvonili, kar tudi povabljenih iz Mobitela, generalnega sponzorja podelitve, ni preveč žalostilo, je pa bilo v dvorani pogosto slišati glasno hihitanje relativno neznanih blondink, ki so s svojim vedenjem tako dajale potuho in upravičevale voditeljeve rahlo šovinistično obarvane šale o ženskih lastnostih. Ampak takšne so pač zakonitosti odrskega humorja in stand up komedija je bila navsezadnje rdeča nit letošnje podelitve. Zato so predvsem nekateri podeljevalci, ki niso startali na prvo žogo, ostali v »ofsajdu«, če ostanem pri nogometnem žargonu, in šli z odra v takojšnjo pozabo tega večera.
Ta je bil resnici na ljubo dolg. Občinstvo je bilo na to sicer opozorjeno – podelitev kar sedemnajstih viktorjev pač ni majhen zalogaj. Zato je bilo poleg že omenjenega hihitanja predvsem v tretji uri podelitve pogosteje slišati tudi kak vzdih. Vendar ne le zaradi naveličanosti in trdih stolov, ampak tudi zaradi presenečenosti. Nekateri letošnji dobitniki so bili zares vsaj rahlo presenečenje. Kar sploh ni slabo, saj je prav ponavljanje vedno istih dobitnikov eden najpogostejših očitkov organizatorjem, torej uredništvu Stopa. No, nekateri so še zmeraj nepremagljivi. Zagotovo Siddharta s svojim sedmim viktorjem, čeprav so letos pri glasbenih viktorjih mnogi stavili na Jana Plestenjaka. Za Jana viktorja ni bilo, zato pa je bilo kar precej šale na njegov račun. Iz povprečnežev se nihče ne dela norca, mar ne?
Glavna junaka šal sta bila tudi letos Lado Bizovičar in Jurij Zrnec, saj s svojim »likom in delom« pač ponujata neskončno število iztočnic. Fanta odlično sodelujeta v tej igri in sta bila, sploh dobro razpoloženi Lado, med najboljšimi navijači v dvorani. V kateri se je večina, tako kot pred malimi zasloni, seveda spraševala, ali sta zares sprta ali ne, kot se govori.

Več o zakulisju podelitve viktorjev v reviji Jana št. 12, izid 23. marec 2010.