Večina nas ve, kako je, ko se preprosta družinica odpravi na dopust, za katerega je med letom pridno varčevala. S preprostim avtom se odpravi v počitniško naselje, v preprosto hišico v Slovenskem primorju, kjer se nato v eni postelji stiskajo štirje, ki se imajo najraje ... Povprečje, ki nam ogreje srce in nas spominja na pretekle čase. Gre za preprosto zgodbo, ki je umeščena v okolje, zaznamovano z ostanki socrealistične ikonografije. Zdi se, da je v filmu nekaj pridiha in tudi načina, ki ju poznamo iz češke produkcije, pa tudi nekaj namernega pretiravanja v podrobnostih, ki izziva humornost, kakršno poznamo iz jugo filmov.
Sponzorji v mišjih luknjah. »Zame je to kompliment,« pravi Roman Končar, ki ima ta projekt za svojega četrtega otroka. Še zdaleč mu ni po volji, da se je gospodarska kriza z vso silo znesla tudi nad njegovim filmom. Sponzorji so se poskrili v mišje luknje, tako da mu filma ni uspelo spraviti tudi na veliko platno. Vendar bi bil zadovoljen, če bi film, potem ko bo predvajan na malih zaslonih (RTV Slovenija je koproducentka), kakor koli lahko predstavil širšemu krogu gledalcev.
»Film je nastal iz literarne podlage našega najuspešnejšega pisatelja, iz dela, ki je bilo najpogosteje izposojana knjiga vseh časov – kar je dovolj razlogov za to zgodbo. Nisem lagal, da bo film vrhunski umetniški dosežek. Če mi je uspelo narediti lahkoten, hudomušen in duhovit film, bom popolnoma zadovoljen. Moji ideali so bili stari filmi slovenske produkcije, kot so bili Vesna, Ne čakaj na maj, Tistega lepega dne ... In poskušal sem narediti nekaj podobnega,« pravi Roman Končar.
K družinskemu vzdušju in toplini, ki vlada v filmu, so zagotovo največ pripomogle ženske. Sploh se ni zavedal, da jih ima toliko v ekipi, poudarja Končar. Za ta naš članek je posebej izbral peterico, ki je filmu zagotovo vtisnila svoj pečat.
Ženska energija. »Sam sem oče treh deklet in globoko cenim žensko energijo in njihov način delovanja. Trideset dni snemanja smo dihali v istem ritmu in skupaj ustvarjali. Bil sem srečen,« poudarja Roman Končar, očitno nadvse zadovoljen s svojim projektom, o katerem pravi, da je mini kriminalka, v kateri junaki silno resno jemljejo na videz naiven zaplet, iz njihove pretirane zavzetosti pa se vedno znova rojevajo komični zapleti.
Ondina Kerec, štirinajstletna deklica, ki jo je ljubezen do igre pripeljala na avdicijo, je dokazala, da ima talent. Odlična učenka, ki že enajst let trenira džez balet, je bila navdušena nad vzdušjem na snemanju, zlasti nad Nino Ivanić, ki je igrala njeno mamo, in Romanom Končarjem, ki je igral njenega očeta. »Oba sta mi pomagala z nasveti in s tem, da sta me tako lepo sprejela v ekipo,« je navdušena Ondina. »Ker mi dekle Tinka ni najbolj podobna, sem se morala vživeti v vlogo genialke, ki menda vse zna in vse razume in se zato spusti v razpletanje hude kriminalne zgodbe.«
