Bezeg spada med grmovnice oziroma nizka drevesa in nas v pozni pomladi razveseli z velikimi dišečimi cvetovi, ob koncu poletja pa nabiramo temne plodove, ki so prav tako zelo zdravilni. V preteklosti so ga imenovali celo zdravilna skrinjica za kmečke ljudi, saj je veljal za vsestransko uporabno rastlino. Z njim so zdravili sladkorno bolezen, seneni nahod, nižali vročino, čistili kri, preganjali zle duhove ... Verjeli so namreč, da v bezgu živijo dobri duhovi, ki skrbijo za dobro počutje in varnost ljudi, zato veje posvečenega bezga še danes ponekod uporabljajo za izdelavo magičnih paličic.
Kje ga najdemo
Bezgove grme po navadi najdemo v živih mejah, zagotovo pa tudi ob gozdnih mejah. Nekoč so bezeg sadili ob robove hiš, da bi tako odganjali zle duhove, prav tako so verjeli, da bo bezgov grm preprečil udar strele. Nekateri verjamejo, da je s seboj dobro nositi bezgov les, saj naj bi ljudi varoval prešuštva. Bezgova vejica s tremi vozlji pa naj bi preprečevala revmatizem. Bezeg se danes pogosto uporablja na porokah, saj čudovito okrasi dogodek, deloval naj bi tudi kot amulet sreče za mladoporočenca. Tudi če ne veste, kje raste, ga boste zagotovo prej ali slej zavonjali, nato pa opazili rumenkasto bele cvetove z intenzivnim vonjem. Če bi v cvet ugriznili, bi bil okus grenak; plodovi pa surovi niso užitni. Uporabljamo lahko sicer celo rastlino, vse od poganjkov, listov in cvetov do notranjih plasti lubja na koreninah. Mlade poganjke, liste in cvetove začnemo nabirati že zgodaj spomladi, ob sončnem vremenu. Nekatere sestavine v listih in poganjkih spodbujajo delovanje žlez znojnic in izločanje seča, tako pa se poveča odvajanje strupenih snovi iz telesa.
Dišeči cvetovi za čiščenje organizma
Cvetove po navadi nabiramo za pripravo bezgovega sirupa, šabese ali čaja. Cvetove zmeraj sušimo na svežem zraku, a ne na soncu. Le tako bodo ohranili pravo barvo. Posušene cvetove nato shranimo v papirnate ali platnene vrečke. Uporabljamo jih za čiščenje organizma, v času prehladnih obolenj in gripe, pri zbijanju vročine, lajšanju pljučnice ali astme. Pripravki utrjujejo sluznico v žrelu in nosu in krepijo odpornost proti okužbam. Če vas muči seneni nahod, se svetuje uživanje čaja že nekaj mesecev pred pojavom bolezni.
Bezgovi listi
V bezgovih listih so zdravilne snovi, ki vplivajo na količino sladkorja v krvi, zato je bezgov čaj iz listov odlično dopolnilno sredstvo pri zdravljenju sladkorne bolezni. Govorimo o emulinu, invertinu, kalijevem nitratu, saharozi, sambucinu in še drugih zdravilnih snoveh. Te sestavine spodbujajo delovanje znojnic in pospešujejo izločanje seča. Zato zeliščarji svetujejo pitje bezgovega čaja pri tistih boleznih, katerih stanje se hitro popravi z močnim potenjem. Uporabljamo ga še za obnavljanje krvi, zdravljenje vnetij, proti vročici ter za lajšanje dihalnih težav. Liste lahko uporabljate tudi kot antiseptične obkladke za rane ali kot sredstvo za odganjanje insektov. Dovolj bo že, če boste s svežimi listi podrgnili po koži.
Bezgovo lubje
Bezgovo lubje so nekoč pogosto uporabljali, do danes pa smo na tovrstno rabo skoraj pozabili. Lubje debel in korenin bezga dokazano deluje odvajalno, pomaga tudi pri motnjah delovanja ledvic in mehurja, mišičnem in sklepnem revmatizmu ter pri vodenici. V ta namen korenine dobro posušimo, nato pa pripravimo poparek, tako da čajno žličko lubja prelijemo s tremi decilitri vrele vode. Počakamo deset minut in pijemo po požirkih.
Bezgove jagode
Omenili smo že, da so koristni in uporabni vsi deli grma, a je pri pripravi kljub temu potrebne nekaj previdnosti. Bezgovih jagod nikoli ne uživamo surovih, saj so takšne strupene in lahko povzročijo hude zastrupitve, ki jih spremljajo bolečine v trebuhu in celo omedlevica. Pri kuhanju oziroma sušenju pa se škodljive snovi razgradijo in jagode postanejo zdravilne. Jagode črnega bezga so učinkovito uporabljali proti prehladnim obolenjem in gripi. Tradicionalno so jih uporabljali za spodbujanje znojenja, zniževanje temperature in boljše izkašljevanje. Poskusi so pokazali, da so za to zaslužni glikozidi, sadne kisline in vitamini. Bezgove jagode lahko pripravimo v obliki želeja, terjaka ali sirupa, ki ga postrežemo kot dodatek k hrani. Tako služi tudi za krepitev imunskega sistema. Zelo priporočljivo je jagode tudi posušiti in shraniti za pripravo čaja, in sicer kot mešanice z lipo ali kamilico.
Kaj uživamo, kdaj in koliko?
PREHLADNA OBOLENJA V času gripe ali pri bronhialnem katarju se svetuje uživanje poparka ali tinkture na osnovi bezga. Tudi za potilno kuro ga lahko pripravimo. Pijemo do trikrat na dan po eno skodelico vročega ali mlačnega čaja, ki ga predvsem pri pojavu kašlja sladimo z medom. Tinkturo uporabljamo tako, da jo uživamo do trikrat na dan po jedi, in sicer po 20 kapljic, razredčenih v kozarcu vode.
VNETO GRLO IN DLESNI Pri vnetju grla, dlesni (gingivitis) oziroma ustne votline uporabljamo prevretek. Grgramo in izpiramo usta od štiri- do šestkrat na dan, zlasti po jedi.
PROTI DRISKI Zoper drisko naj bi odlično delovali posušeni bezgovi plodovi (nadomestek suhih borovnic). V tem primeru večkrat na dan zaužijte do deset posušenih jagod ali jih vmešajte med domače čaje.
VROČIČNA STANJA Pri vročičnih obolenjih se zaradi osvežujočega okusa in velike količine vitaminov priporočajo predvsem bezgov sirup, bezgov sok in bezgova marmelada.
