Zanimivosti

Globok sen za trdnejše zdravje

Oglasno sporočilo
26. 10. 2022, 09.32
Posodobljeno: 26. 10. 2022, 09.38
Deli članek:

Za dober počitek je pomembno zlasti globoko spanje. V mladosti imamo ponoči v krvi veliko melatonina – hormona stanja, v starosti pa ga je v najboljšem primeru štirikrat manj. Spanje je takrat kvečjemu plitko, kar 30 % do 50 % starejših od 50 let pa celo muči nespečnost.

Osebe, ki so kronično nespečne, se hitreje poškodujejo in zbolevajo dvakrat pogosteje kot ljudje, ki nimajo teh težav.


Takrat je smotrno užiti pred spanjem melatonin, ki je prav tak, kot ga proizvaja naše telo. Drugače kot uspavala, ki povzročajo zasvojenost in zastrupljajo telo, pa je melatonin močan razstrupljevalec (antioksidant), ki ne povzroča odvisnosti. To ni droga, pač pa telo le pripravi, da zdrkne v globoko spanje: zniža srčni utrip, upočasni možgansko valovanje, zniža telesno temperaturo … Dr. Russel J. Reiter, starosta raziskovalcev melatonina, ugotavlja da dolgoročno uživanje melatonina celo zmanjša kalcinacijo češarike, ki spet začne proizvajati več melatonina.

V Sloveniji so v prosti prodaji odmerki do 0,44 g, v mnogih deželah EU pa 1 mg ali več (v Italiji, na Hrvaškem, v Franciji …). Če potrebujete za priklic spanja večje odmerke, ali če ste bolni, se je potrebno pred njegovim užitjem posvetovati z zdravnikom. Podobno velja za otroke, mladostnike in nosečnice.
Mnogo raziskav potrjuje koristne učinke uživanja melatonina na zdravje. Leta 1994 so v laboratorijskem poskusu v Chicagu ugotovili, da se je obrambna moč fagocitov, naših obrambnih celic, ki nas varujejo pred bakterijskimi infekcijami, v raztopini, v kateri je bilo toliko melatonina kot ga je v naši krvi pozno ponoči, povečala za 73%.

V drugem preizkusu, v katerem so prostovoljci vsak večer jemali po 2 mg melatonina, se je število obrambnih celic, ki ubijajo rakave ali z virusi okužene celice, povečalo kar za 240%. Uživanje toliko melatonina zmanjšuje tudi tveganje srčno žilnih zapletov: znižuje previsok krvni tlak (normalnega in nizkega ne znižuje), zmanjšuje zlasti LDL holesterol, preprečuje nastajanje ateroskleroze, zavira nastajanje krvnih strdkov. Znano je, da je organizem v času stresa manj odporen proti virusom. Prav v takih okoliščinah je melatonin najučinkovitejši. V preizkusu iz leta 1988, ki ga je vodil G. J. Maestroni, so miši v stresnem položaju močno okužili z virusi, jih je brez dodatka melatonina preživelo le 6%, med tistimi, ki so dobivale dodatek melatonina pa jih je preživelo 82%.