Po približno dveh desetletjih je Slovenijo v sredo znova presenetilo tako pozno sneženje. Najpoznejše sneženje v krajih pod 500 metrov nadmorske višine je Agencija RS za okolje (Arso) sicer zabeležila 10. junija 1974 v naselju Nomenj v Bohinjski dolini. Sneg, ki zapade aprila ali maja, se ponavadi obdrži le kakšen dan ali dva.
Tako bo verjetno tudi tokrat - kjer je zapadlo pod deset centimetrov snega, bo ta povečini skopnel danes ali pa v petek, je povedala Veronika Hladnik z Arsa. Nazadnje smo sneg po 20. aprilu doživeli pred približno 20 leti, vendar je šlo za precej manjšo količino.
Krivo je potovanje ciklonov
Po besedah Hladnikove lahko pozen sneg pripišemo predvsem potovanju ciklonov, svoj pečat pa puščajo tudi podnebne spremembe. Če je spomladi že bilo toplo obdobje, je dokaj običajno, da aprila ali maja pride do občutne ohladitve. To se zgodi vsakih nekaj let.
Kadar sneži aprila, je to ponavadi v prvih desetih dneh meseca. Kljub temu tokrat ni prvič, da nas je sneg presenetil v poznejših dneh. Leta 1988 je snežilo 24. aprila, leta 1907 pa so 29. aprila zjutraj po dolgotrajnem sneženju - predvsem v alpskih dolinah in Ljubljanski kotlini - izmerili za ta čas nenavadno veliko snega. V Bohinjski Bistrici in Sodražici pri Ribnici je bila snežna odeja visoka kar 40 centimetrov, kažejo podatki na spletni strani Arsa.
Skozi leta se je večkrat zgodilo, da je snežilo v začetku maja, med drugim v letih 1957, 1965, 1979, 1981 in 1985. Leta 1985 so 3. maja zjutraj po močni ohladitvi in nočnem sneženju v nekaterih višjeležečih krajih izmerili največjo majsko višino snega od začetka meritev. V Jeronimu nad Nazarjami je snežna odeja dosegla kar 42 centimetrov. Kot je pojasnila Hladnikova, zaenkrat ne kaže, da lahko v prihodnjem mesecu pričakujemo še kaj snega.
Če so najpoznejše sneženje v krajih pod 500 metrov nadmorske višine zabeležili 10. junija 1974 v naselju Nomenj, pa se je najzgodnejše sneženje zgodilo 11. septembra 1972 v Kotljah, kažejo podatki s spletne strani Arsa.
