Zanimivosti

Prst je živ organizem

Stane Sušnik
3. 4. 2016, 09.04
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Verjetno ni vrtičkarja, ki ga letošnja pomlad ne bi že zvabila na vrt. Zaradi dolgotrajnega deževja so nas prsti še bolj srbeli kot sicer, zato smo v sončnem vremenu pohiteli med gredice, z motikami, lopatami in grabljami v rokah …

profimedia
Bakterije, kvasovke in različne praživali sestavljajo ta drobec vrtnega komposta.

In začeli smo s kopanjem, ritjem, premetavanjem prsti, razbijanjem grud, rahljanjem in ravnanjem. Pri tem mnogi niti ne pomislijo na to, da je prst ali vrtna zemlja živ organizem.

Milijarde živih bitij v prgišču prsti

Na srečo naše oči nimajo enakih sposobnosti kot mikroskop, sicer bi med delci prhnine, kamnin in vode opazili milijarde bakterij, gliv, bičkarjev, ogorčic in drugih živih bitij. Ti ustvarjajo prhko prst, v kateri naj bi bila praviloma polovica vode in zraka, druga polovica pa trdnih delcev.

Če si torej skušamo predstavljati takšno sestavo prsti na svojem vrtu, bomo verjetno lahko dojeli, koliko škode povzročamo s stopanjem po prsti, globokim kopanjem in obračanjem. Mikroorganizmi, ki sestavljajo vrhnjo, najbolj živo plast prsti, so drugačni od tistih, ki živijo globlje. Največ jih je prav v zgornjih plasteh. Tam je namreč tudi največ hrane zanje, ki jo predstavljajo rastlinski (odpadli) delci in zastirka, pa tudi vode in zraka.

Z bagrom med gredice?

Pred dnevi sem v sosednji vasi opazil nekoga, ki je na razmeroma majhnem domačem vrtu ob hiši prekopaval zemljo za bodoče gredice z – bagrom! Več ton težak, okoren stroj torej najprej močno stlači zemljo pod gosenicami, potem jo z večstokilogramsko žlico zajame, dvigne in strese … Pri tem ne le uniči živi svet, o katerem pišem zgoraj, temveč tudi prekine nevidne kapilare, po katerih se pretaka vlaga med trdnimi delci in mikroorganizmi. Tudi drobnih zračnih prostorov ni več. Kaj torej ostane od »žive prsti«?

Šele ko se bomo zavedali, da rastlina s svojimi koreninami lahko srka hrano samo iz grudičaste, rahle prsti, v trdi, zbiti zemlji pa nevidni koreninski ne morejo prodirati in iskati hranil, bomo začeli z vrtno zemljo ravnati tako, kot si zasluži.

Seme bo hitro vzklilo v rahli prsti, obogateni s kompostom. Zemlje na gredah ne prekopavamo z lopato in je ne obračamo. Gredice rahljamo z vilami. Ko seme vzklije, prst prekrijemo z organsko zastirko.

Določimo prostor za potke

Če torej na svojem vrtu nimamo trdih, ilovnatih tal, ki v prvem letu res zahtevajo prekopavanje, potem začnimo letos oblikovati vrt drugače. Odmerimo prostor za gredice, med katerimi uredimo potke. Prst od tam, kjer bodo potke, zmečimo na grede in oblikujmo stalne potke, saj brez njih ne moremo delati na vrtu. Tako se bomo tudi izognili škodljivi hoji po zemlji.

Površina gred naj ne bo gola

To pomeni, da stalno uporabljamo zastirke iz organskih snovi. O njih bomo več zapisali kdaj drugič. Izjema je le kratko obdobje, ko čakamo na vzklitje tistih vrtnin na gredicah, ki smo jih posejali. Potem bodo sejanci sami prekrili površino. Vrtnine, ki jih bomo gojili s pomočjo sadik, pa obvezno zastremo takoj po sajenju.

Dela na vrtu se lotimo le takrat, ko je zemlja primerno suha. Takrat se nam prst ne lepi na obutev, prav tako pa se ne sme prašiti, saj je tedaj očitno presuha za obdelavo.

Namesto lopate vzemimo vile

Tla na gredicah pred setvijo ali saditvijo samo rahljamo. To opravilo izvedemo s pomočjo vil za rahljanje. Zapičimo jih v tla, potisnemo naprej in nazaj ter izvlečemo. Zemlje ne obračamo. V rahli zemlji vile zabadamo redkeje, v zbiti pa gosteje. Ko končamo rahljati, po površini potresemo plast komposta. To prekrijemo z ostanki zelenjadnic in plevela, ki smo jih narezali na drobne kose. Po sajenju pa gredo zastremo.