Zid, danes znan kot Khat Shebib, je predmet poročil prvič postal leta 1948, ko ga je med letom nad Jordanijo opazil britanski diplomat sir Alec Kirkbride. Kot je takrat poročal, se »kamniti zid čez pokrajino razteza brez očitnega razloga«.
Nizek in ozek kot je bil, ni mogel služiti v obrambne namene.
Danes je v ruševinah
Arheologi danes ostanke zidu preiskujejo s pomočjo letalskih posnetkov. Tako so ugotovili, da so določene sekcije zidu, ki na razdalji 106 kilometrov teče od sever-severovzhoda proti jug-jugozahodu, dvojne, obstajajo pa tudi take, kjer se določeni deli odcepijo. Če bi torej siceršnji dolžini prišteli še te dele, bi celotna dolžina zidu znašala približno 150 kilometrov, ugotavljajo oxfordski arheologi.
Zid je danes v ruševinah. A kot ugotavljajo arheologi, tudi v prvotnem stanju ni bil viši od enega metra – širina naj bi znašala približno meter in pol. Vzdolž zidu so arheologi nadalje odkrili tudi ostanke približno stotih stolpov, premera od dveh pa do štirih metrov. Nekateri naj bi bili zgrajeni po tistem, ko je zid že bil dokončan. Ti stolpi naj bi služili kot zatočišča in opazovalnice.
Kdaj je bil zid zgrajena? Kdo ga je zgradil in zakaj?
Zaenkrat si lahko arheologi pomagajo le s črepinjami, ki so jih odkrili ob zidu in stolpih. Sodeč po teh je zid nastal enkrat med letom 312 pr. n. št. in letom 106 ali pa med leti od 661 pa do 750. Skrivnost je tudi namembnost zidu. Nizek in ozek kot je bil, ni mogel služiti v obrambne namene. Najverjetneje je označeval nekakšno mejo. Kakšno, arheologi še poskušajo ugotoviti.
