"Tovrstni podatki lahko denimo pomagajo kmetovalcem pri opazovanju sprememb v vegetaciji in kulturah med rastno sezono," so sporočili iz Evropske komisije.
Ob tem dodajajo, da so podatki koristni tudi v primeru naravnih nesreč, med poplavami in zemeljskimi plazovi. Tako so med nedavnim hudim potresom v Nepalu slike s satelita pred in po potresu pripomogle k identificiranju prizadetih območij in prednostnemu usmerjanju nujne pomoči.
Poleg tega bo številne prednosti natančnih in zanesljivih podatkov ter slik mogoče uporabiti tudi v drugih gospodarskih panogah, v prometu, dobavi nafte in plina, zavarovalništvu in kmetijstvu.
Santinel-2A je 1,1 tone težak satelit in bo krožil na višini 786 kilometrov. Zemljo naj bi obkrožil vsakih 100 minut, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Naslednji satelit Santinel-2B naj bi izstrelili v sredini naslednjega leta.
Sicer pa program Copernicus združuje znanja evropske tehnologije in industrije. Je "zgled tesnega sodelovanja med Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom, državami članicami in Evropsko vesoljsko agencijo", menijo v Evropski komisiji. Po načrtih bo številnim evropskim podjetjem odprl nove poslovne priložnosti in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest.
Sistem Copernicus bo do leta 2021 sestavljalo šest satelitov. Po nekaterih ocenah bi lahko do leta 2030 prinesel kar 30 milijard finančnih koristi in ustvaril 50.000 delovnih mest. Okoljske podatke lahko raziskovalci, podjetja, posamezniki in načrtovalci politik prosto uporabijo in vključijo v svoje dejavnosti ter procese odločanja na vseh ravneh, še pojasnjujejo na Evropski komisiji.
