Zanimivosti

Še ena Sonyjeva zapestnica

G.G.
25. 4. 2015, 15.11
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Nobene potrebe ni, da imajo pametne ure in zapestnice barvni zaslon. To je le negospodarno zapravljanje električne energije. Na zaslonih nosljivih naprav prebiramo obvestila, temu pa zadostuje dvobarvni zaslon, ki je tak kot v bralnikih elektronskih knjig. Sony je to prvi spoznal in najprej zaslon v tehnologiji elektronskega črnila vgradil v pametno zapestnico SWR30, malce pozneje pa še v tretjo reinkarnacijo pametne ure.

Oboroženi z izkušnjami večmesečne uporabe prve generacije Sonyjevega traku za beleženje življenja SWR10 smo se skoraj usedli na zadnjo plat, ko smo nekaj dni uporabljali njegovega naslednika. Ves čas se nam je po glavi motalo vprašanje, zakaj je Sony na trg poslal izdelek, pri katerem nič ne dela, kot bi moralo. Trak je nenehno izgubljal povezavo s pametnim telefonom, tudi kadar je bil ta v žepu, torej manj kot meter daleč, ponovna povezava z dotikom (vmesnik NFC) pa ni delovala. Telefon je po vsaki prekinitvi zahteval potrditev povezave Bluetooth, kar je najmanj zamudno. Prav tako ni delovala funkcija beleženja spanja, ki deluje, resda z ročnim preklapljanjem, pri predhodniku. Na svoji spletni strani je Sony celo brez sramu zapisal, da bo ta funkcija na voljo kmalu!

Po enem tednu uporabe je bila na voljo nadgradnja programsko strojne opreme (firmware) in trak je čudežno začel delovati, kot mora in kot od njega pričakujemo. Je dražji od predhodnika, zato pa reši, kar nas je pri tem najbolj motilo. Ima zaslon z uro in samodejno zazna, kdaj spimo in kdaj se gibljemo. V drugih pogledih pa je enak predhodniku. Očitno je v njem enako ali vsaj zelo podobno tipalo, saj števec korakov in tipalo zaznavanja intenzivnosti gibanja dajeta enake rezultate. Meritve časa teka oziroma hoje ter razdalj so enake. Enaka je tudi avtonomija baterije, dobre štiri dni. Nekaj, česar večje in na papirju zmogljivejše pametne ure ne dosežejo. Zaslon je stalno prižgan, ne izklaplja in ne vklaplja se, kadar dvignemo ali spustimo roko, kar je spet nekaj, kar pričakujemo od »ure«. Ima pa zaslon s tehnologijo e-črnila eno veliko slabost. V temi, pa če še tako napenjamo oči, ne vidimo, kaj je na njem.

Še ena novost je pri novem traku. Ta ima vgrajen mikrofon in majhna zvočnika. Namenjeni so sprejemanju klicev, ne da bi telefon vzeli iz žepa oziroma torbe. Funkcija deluje, sogovornika dobro slišimo, vendar nas on sliši, kot da bi govorili iz straniščne školjke. Funkcija ni nekaj, kar bi redno uporabljali, je bolj za vsak primer, kadar telefona res ne moremo vzeti v roko. Dolgotrajno pogovarjanje z zapestjem pred usti pa tudi ni najbolj ergonomično. Močno izboljšan trak ima le eno veliko slabost. Od predhodnika je dražji za dobro polovico. Ali drugače: če želite redno beležiti življenje, bi ta trak lahko bil dobra odločitev, je najboljši od vseh, ki smo jih imeli do zdaj na voljo preizkusiti, če bi bila njegova cena pod 100 evri.