Zanimivosti

Volitve, ki so vklenile Evropo - na današnji dan

uk
5. 3. 2015, 10.35
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Nacistična stranka Adolfa Hitlerja je na volitvah leta 1933 prejela 43,9 odstotka glasov, kar je pozneje zadostovalo, da so razglasili diktaturo.

Adolf Hitler, ki je bil od julija 1921 predsednik nacionalsocialistične nemške delavske stranke, je novembra 1923 s pučem na Bavarskem poskušal zrušiti Weimarsko republiko. S prvim delom knjige Moj boj (ki jo je napisal v zaporu in objavil leta 1925) je oblikoval antisemitistično in rasno ideologijo nacionalsocializma. Leta 1933 je predsednik države Paul von Hindenburg Hitlerja imenoval za kanclerja Nemčije. V nekaj mesecih je njegov režim s terorjem, izrednimi odloki ter prepovedmi organizacij in strank uničil pluralistično demokracijo, zvezni značaj države in pravni sistem takratne Nemčije. Politične nasprotnike so zapirali v koncentracijska taborišča, jih mučili in morili. Hitler je tudi med tako imenovanim Röhmovim pučem dal pomoriti nasprotnike v lastnih vrstah. Hindenburgovo smrt 2. avgusta 1934 je izkoristil za to, da je združil položaj kanclerja države s položajem njenega predsednika. Nemce judovskega porekla se je po letu 1933 vse bolj izločalo in onemogočalo, posebno po sprejetju tako imenovanih Nürnberških zakonov septembra 1935. S svojimi ukazi za ponovno oborožitev vojnih sil in zasedbo Porenja je Hitler leta 1936 prelomil Versajski mirovni sporazum. Nacistični propagandni aparat je njegovo gospodarsko, socialno in zunanjo politiko predstavljal kot velike uspehe, kar je Hitlerju v Nemčiji vsaj do leta 1939 zagotavljalo neverjetno priljubljenost.

Leta 1938 je prevzel neposredno vodenje oboroženih sil in izsilil priključek Avstrije. Münchenški sporazum (30. september 1938), ki mu je dovolil pripojiti sudetske dežele k nemškemu rajhu, je prelomil že 15. marca 1939, ko je razbil preostanek Češkoslovaške. Z ukazom za napad na Poljsko je septembra 1939 sprožil začetek druge svetovne vojne v Evropi. 31. julija 1940 je sporočil vodjem nemške vojske, da je sklenil napasti Sovjetsko zvezo.

Med drugo svetovno vojno so nacisti in sostorilci zakrivili številne množične zločine in genocid. V holokavstu je bilo umorjenih od 5,6 do 6,3 milijona judov, v Porajmosu pa do 500.000 Sintov in Romov.


Dogodki

1496 – angleški kralj Henry VII. napiše pismo Johnu Cabotu in njegovemu sinu, s katerim dovoli raziskovanje neznanega ozemlja

1616 – Cerkev je prepovedala knjigo Nikolaja Kopernika, v kateri je postavil heliocentrično teorijo

1770 – v bostonskem pokolu britanska vojska ubije 5 Bostončanov

1933 – Ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt razglasi bančni praznik, ob katerem so zaradi gospodarske krize zaprli vse banke v državi in zamrznili vse bančne transakcije

1933 – nacistična stranka Adolfa Hitleja na volitvah prejme 43,9 odstotka glasov, kar je zadostovalo, da so razglasili diktaturo

1946 – Winston Churchill med govorom v Fultonu prvič uporabi pojem »železna zavesa«

1984 – šest tisoč rudarjev je v Veliki Britaniji začelo svojo stavko, ki je veljala za mejnik v doseganju novih delavskih pravic

Rojstva

1133 – Henrik II., angleški kralj

1224 – Kinga Poljska, ogrska princesa, poljska kraljica in svetnica

1696 – Giovanni Battista Tiepolo, italijanski slikar

1794 – Jacques Babinet, francoski fizik

1825 – Ivan Navratil, slovenski urednik, jezikoslovec češkega rodu

1879 – William Henry Beveridge, britanski politik, ekonomist

1890 – Berick Traven Torsvan, nemški pisatelj

1904 – Karl Rahner, avstrijski katoliški teolog

1908 – sir Reginald Carey »Rex« Harrison, angleški filmski igralec

1915 – Laurent Schwartz, francoski matematik

1922 – Pier Paolo Pasolini, italijanski pesnik, pisatelj, filmski režiser

Smrti

1239 – Hermann von Balk, nemški vitez križnik

1319 – Ivan II. Viennoiški, dofên Viennoisa

1717 – François de Callières, francoski diplomat

1815 – Franz Anton Mesmer, nemški zdravnik

1827 – Pierre-Simon Laplace, francoski matematik, fizik, astronom

1827 – Alessandro Volta, italijanski fizik

1919 – Ernest von Koerber, avstrijski predsednik vlade, državnik

1929 – David Dunbar Buick, ameriški inženir, industrialec

1953 – Josip Visarijonovič Džugašvili, sovjetski diktator gruzinskega rodu

1953 – Sergej Sergejevič Prokofjev, ruski skladatelj, pianist

1966 – Anna Andrejevna Gorenko – Anna Ahmatova, ruska pesnica

2006 – Milan Babić, srbski politik

2013 – Hugo Chávez, venezuelski politik