Uredniki predvojne Sodobnosti so bili Ferdo Kozak, Stanko Leben in Josip Vidmar. Novi svet sta urejala Juš Kozak in Ferdo Kozak, Našo sodobnost pa Ferdo Kozak in Boris Ziherl, dokler ni leta 1955 uredništva prevzel Drago Šega. Tri leta (1965−1968) je revijo urejal Mitja Mejak, po njegovi smrti pa je prešla v roke Cirila Zlobca (1969−1999). Leta 1998 se mu je pridružil Evald Flisar.
Predvojna Sodobnost je bila precej marksistično orientirana. Novi svet je imel podobno začrtane smernice, a vendar zasledimo kritiko razmer v Sovjetski zvezi in doma. V uvodnem uredniškem članku Naše sodobnosti je bilo poudarjeno, da bo revija pospeševala književno kritiko, ki naj bi prispevala k razvoju »resnične socialistične književnosti«. Naša sodobnost ni mogla obdržati smernic, ki jih je začrtal Novi svet. Še v okviru Naše sodobnosti se je oblikovala skupina javnih intelektualcev.
Leta 1964 je uredništvo s 64 književniki in publicisti nasprotovalo ukinitvi Perspektiv. V julijski številki je proti temu ukrepu izšla še izjava 44 sodelavcev. Zaradi nasprotovanj je prišlo do menjave uredništva in številni sodelavci so prenehali objavljati. V drugi polovici šestdesetih in začetku sedemdesetih let se je Sodobnost veliko posvečala kulturni politiki in razlagam kulturnega razvoja na Slovenskem.
Med letoma 1970 in 1971 so obravnavali vprašanje slovenskega jezika v JLA . Obravnavali so literarna in jezikovna vprašanja, objavljali prevode leposlovnih del in slovensko leposlovje. Marca 2004 se je revija založniško osamosvojila in postala samostojno kulturno-umetniško društvo.
Dogodki
1671 – na Dunaju se začne sojenje hrvaškima zarotnikoma Petru Zrinskemu in Franu Krstu Frankopanu
1804 – Đorđe Petrović Karađorđe iz družine Karađorđevićev na skupščini v Oraševcu postane vodja srbskega upora proti Otomanskemu cesarstvu
1876 – Alexander Graham Bell predstavi prvi uporaben telefon
1879 – s čilsko zasedbo Antofagaste se začne solitrna vojna
1912 – Arizona se pridruži ZDA
1918 – Rusija uvede gregorijanski koledar
1929 – veliki masaker na valentinovo v Chicagu
1943 – Rdeča armada osvobodi Rostov in Vorošilovgrad
1944 – konec bitke za Leningrad
1992 – Rusija prizna neodvisnost Slovenije
2001 – italijanski parlament izglasuje zaščitni zakon za slovensko manjšino
Rojstva
1122 – cesar Hailingwang, dinastija Jin
1732 – Gregor Schoettl, slovenski filozof, fizik
1763 – Jean Victor Marie Moreau, francoski general
1869 – Josip Gruden, slovenski zgodovinar
1896 – Edward Arthur Milne, angleški astrofizik, matematik, kozmolog
1913 – Jimmy Hoffa, ameriški sindikalni vodja
1914 – Boris Kraigher, slovenski narodni heroj
1944 – Alan Parker, angleški filmski režiser
1950 – Josipa Lisac, hrvaška pop in rock pevka
1986 – Tiffany Thornton, ameriška televizijska in filmska igralka
1989 – Jurij Tepeš, slovenski smučarski skakalec
Smrti
869 – sv. Ciril, slovanski prosvetitelj
1318 – Margareta Francoska, angleška kraljica, soproga Edvarda I.
1779 – James Cook, angleški raziskovalec
1925 – Jacques Riviere, francoski pisatelj, kritik, urednik
1943 – David Hilbert, nemški matematik
1945 – Otto Kittel, nemški vojaški pilot in letalski as
1952 – Maurice De Waele, belgijski kolesar
1956 – Fran Eller, slovenski pesnik
1975 – sir Julian Sorell Huxley, angleški biolog, filozof, pisatelj
1987 – Dimitrij Borisovič Kabalevski, ruski skladatelj in glasbeni teoretik
1988 – Cal Niday, ameriški avtomobilski dirkač
