Zanimivosti

Za vse, ki bi večnost preživeli kot mumije

J. P.
25. 2. 2014, 07.08
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.53
Deli članek:

Očitno je bilo povpraševanje po metodah egipčanskega mumificiranja dovolj veliko, da je bilo v ne tako oddaljeni preteklosti ustanovljeno podjetje, ki nudi ravno takšne usluge. Podjetje je leta 1975 v Salt Lake Cityju v Združenih državah Amerike ustanovil Claude Nowell, sicer znan tudi kot Summum Bonum Amon Ra oziroma Corky Ra.

»Smo edino podjetje na svetu, ki se ukvarja z mumificiranjem,« s ponosom pove Nowell. Metode pogrebnega zavoda Summum so sicer veliko naprednejše od starodavnih egipčanskih praks, saj pri podjetju za njihovo izvedbo potrebujejo le devetdeset dni.

Najprej iz telesa odvedejo vso kri, nato odstranijo in očistijo notranje organe. Sledi še sedemdeset dni trajajoče namakanje telesa v kemikalijah, katerih točna vsebina in razmerje je poslovna skrivnost. Ko se namakanje zaključi, v telo vtrejo lanolin in vosek ter ga ovijejo v bombažno gazo. Sledi nanos ducat slojev poliuretana – ta nastane pri kemijski reakciji med izocionatom in poliolom –, ki se posuši do trdote, primerljive s tisto od pnevmatik. Nato sledijo plasti povojev iz steklenih vlaken, ki telo vzdržujejo v želenem položaju. In ko je mumija končno pripravljena, roma v bronasto ali jekleno krsto, pripravljena na večnost. »Kemikalije, ki jih uporabljamo, so tako prepustne, da bi kapljo, ki vam je padla na roko, že nekaj trenutkov zatem čutili v ustih,« pove Ron Temu, svetovalec v pogrebnem zavodu Summum. »Stare mumije so videti izsušene. V davni preteklosti je namreč veljajo, da jih je mogoče najbolje ohraniti ravno z dehidracijo. Mi pa se tega lotevamo ravno nasprotno, saj v celoti in dodobra navlažimo telo. Tako bo to tudi čez tisoče let videti, kot je na dan smrti.«

Nowell je svojo tehniko začel izpopolnjevati že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko ga je s trupli zalagala bližnja medicinska univerza. Nekaj let pozneje je svoj postopek uspešno patentiral, svojo prvo stvaritev pa predstavil na kongresu pogrebnikov leta 1985 v Las Vegasu. Odzivi niso bili ravno takšni, kot se jih je nadejal, vendar je vztrajal pri svojem in uspel. Sploh ko je kloniranje postalo resničnost. Pravi namreč, da je mogoče iz njegovih mumij pridobiti DNK tudi veliko let pozneje. Ravno zaradi tega naj bi marsikdo spremenil svoje mnenje o njegovem početju.

Za zdaj se je za njihove storitve prijavilo okrog 1500 ljudi. Ne mumificirajo pa zgolj ljudi, temveč tudi hišne ljubljenčke. »Naše stranke prihajajo od vsepovsod,« pove Temu. »Če jim ljubljenček umre, jim ga veterinar zamrzne in pošlje k nam. Nekateri jih hočejo imeti v svojih domovih, saj so videti kot na dan, ko so umrli. Nekatere preverjamo še leta po mumificiranju – odstopanj od popolnosti ni.«

Kompatibilno tudi s kloniranjem

Gracey Ra, Nowellova žena, pove, da se ljudje za njihove storitve odločajo iz različnih razlogov: »Nekateri zato, ker jim druge možnosti preprosto ne odgovarjajo. Drugi, ker hočejo s tem okronati katerega izmed svojih življenjskih dosežkov.« Spet drugi so podobnega mnenja kot Nowell in njegova žena: da mumifikacija duhu olajša pot v posmrtno življenje. Kakorkoli že, njihove storitve nikakor niso poceni: za mumificiranje mačke hočejo zajetnih 4.300 evrov, za psa vrtoglavih 18.000. Cene za ljudi se začno pri 28.000 evrih, pri dokončni vsoti pa seveda upoštevajo tudi stas pokojnika.