Zabava

Zaradi strahu bi skoraj ostal na Triglavu

Sonja Javornik
8. 1. 2016, 21.45
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Vodja priljubljene glasbene zasedbe Manouche Robi Pikl se zadnja leta namesto pričeski posveča svojim brčicam, ki bi jih gotovo občudovala tudi Clark Gable in Charlie Chaplin, s katerima bi želel popivati v Parizu, če bi seveda lahko zavrtel nazaj časovni stroj.

Andrej Zavašnik
Manouche

Katera je vaša najljubša pravljica?

H. C. Andersenova Cesarjeva nova oblačila, čigar nauk nas na prikupen način opozarja, kako neumno se kdaj obnašamo odrasli, v popolnem nasprotju z nepreračunljivostjo in iskrenostjo malega otroka, ki se ne zna pretvarjati samo zato, da bi nekomu ugajal.

Katere lastnosti vas pri ljudeh najbolj motijo?

Površnost, neiskrenost in pretvarjanje posameznika, da je bolj pomemben in sposoben kot dejansko je. Na žalost spadajo mednje tudi prenekateri moderni vzorniki, ki nastopajo v t. i. resničnostnih šovih in so za zgled mnogim. 

Največ koncentracije in časa pred ogledalom porabi za britje in striženje brčic.

Koliko najboljših prijateljev imate in ali je kateri izmed njih znana osebnost?

Večinoma so to kolegi, s katerimi sodelujem in se srečujem v svojem poslu vsak dan. Med njimi so seveda tudi znane osebnosti. Najbolj pomembne osebe v mojem življenju so: moja življenjska sopotnica, hčerka, sestra in moji starši.

Imate radi rože?

Že od otroštva sem obkrožen z rožami vseh vrst. Če se pripeljete v naše blokovsko naselje, kjer sem živel še kot otrok, boste opazili balkon, ki med ostalimi očitno izstopa v pomladnem in poletnem obdobju, ker malodane spominja na tropski gozd. Moja mama je že od nekdaj gojila veliko ljubezen do rož in je ena izmed boljših umetnic na področju umetniškega ustvarjanja s suhim cvetjem.

Bi kaj spremenili v svojem življenju?

Hm, kaj pa vem. Mogoče dokončal študij sociologije kulture in filozofije. Prilezel sem do absolventa, potem pa ustavil konje, ker se mi je takrat prvič resno odprla kariera profesionalnega glasbenika in studijskega kitarista, kar počnem aktivno zadnjih petnajst let.

Kako prenašate slabe strani slave?

Trenutno še nimam nobenih težav s tem. Mogoče je to bolj vprašanje za recimo Micka Jaggerja, Magnifica ali pa Jana Plestenjaka. Vseeno menim, da živimo v mali državi, kjer smo načeloma Slovenci kar med bolj zadržanimi v tej smeri, tako da ne verjamem, da ima kdo izmed naših pop zvezdnikov velike težave s tem. Seveda se kdaj najde kakšen nadležnež ali nadležnica, ampak jaz še nisem imel takšnih izkušenj. Me pa velikokrat kdo ustavi na ulici in pohvali moje delo, kar vedno vzamem kot kompliment.

Osebni album
Robi pravi, da se zelo rad šali, saj je smeh pol zdravja. Navsezadnje pa tudi vsa njegova besedila pri kolektivu Manouche temeljijo na šaljivih temah in izkušnjah.

Ste bili že kdaj na Triglavu?

Bil sem ja, na vrhu. Kako že pravijo: »Vsak Slovenec mora enkrat na Triglav.« Vzpon do Aljaževega stolpa je bil kar v redu. Kot je predpisano, so me krstili s štrikom, največji problem pa se je bilo vrniti nazaj na Kredarico. Imam namreč velik strah pred višino in sem malo naivno ocenil celo situacijo. V nekem trenutku sem obstal v steni in se odločil, da ne grem naprej. Po prepričevanju prijateljev se je seveda vse dobro izteklo, tako da ta izkušnja vseeno spada med bolj veličastne v mojem življenju, čeprav sem imel rep med nogami.

Ali obstaja kaj takega, kar nekomu ne bi mogli res nikoli oprostiti?

Če si s tem nekom imel kakršenkoli oseben odnos, mislim, da čas prej ali slej zaceli vsak spor in da ni pametno predolgo gojiti stare zamere. Seveda pa na svetu obstajajo ljudje, ki so zmožni nedopustnih dejanj. Takšnih ljudi ne poznam in jih ne želim spoznati.

Če bi imeli na voljo celo barvno paleto, s kakšnimi barvami bi opisali sebe in s kakšnimi bi si pobarvali dan, da bi bil po vaši meri?

Če bi izhajal iz simbolike in pomena barv, navezujočega se na moj karakter, bi začel z modro,  dodal malo rdeče, nato še malo oranžne in zelene. Dobil bi mavričast odtenek. Če bi z eno barvo moral označiti, kakšen je dan po moji meri, bi po vsej verjetnosti izbral zeleno.

Če bi živeli v preteklosti, kako bi živeli in kaj bi bili?

Živel bi v Parizu v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Bil bi šef spremljevalnega benda Josephine Baker ter po koncertu spil koktejl s Clarkom Gabelom in Charlijem Chaplinom.