Zabava

Kdo je bil zadnji na Evroviziji 2015?

A.M.
23. 6. 2015, 20.31
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Po glasovanju na letošnjem Izboru za pesem Evrovizije na Dunaju je zmagala Švedska, na zadnjem mestu pa sta z nič točkami pristali Nemčija in Avstrija.

Elena Volotova (EBU)

Mnogi so se spraševali, kdo je bil v resnici zadnji – Nemčija ali Avstrija? Prva poročila so na zadnje mesto postavljala Avstrijo in Nemčijo na predzadnje.

»Pravila EBU jasno pravijo, da ima v primeru popolne enakosti, prednost tista pesem, ki je bila izvedena prej – v tem primeru je Avstrija nastopila kot 14., Nemčija pa kot 17. Torej je jasno, da je bila zadnja Nemčija.« Samo Koler, evrovizijski poznavalec

Po uradnih pravilih EBU v primeru delitve mesta odloča število držav, ki so glasovale za posamezno pesem. Glede na to, da nobena država ni glasovala ne za Avstrijo ne za Nemčijo, sta obe po tem kriteriju izenačeni. Naslednji kriterij je število višjih ocen, in ker ne ena ne druga država nista dobili nobene točke, je tudi ta kriterij brezpredmeten. Zadnji kriterij, ki na koncu odloča, pa je startna številka. Pravila EBU jasno pravijo, da ima v primeru popolne enakosti prednost tista pesem, ki je bila izvedena prej – v tem primeru je Avstrija nastopila kot 14., Nemčija pa kot 17. Torej je jasno, da je bila zadnja Nemčija. Pred kratkim je ta popravek vnesla tudi uradna evrovizijska stran.

Ker je lani in letos EBU objavila tudi celotni vrstni red glasovanja po vseh državah, smo izračunali še, kakšen bi bil vrstni red, če bi upoštevali vse posamične uvrstitve, in ne le prvih 10, ki dobijo točke po ustaljenem glasovanju. Izračun kaže, da je prvih sedem pristalo na istih mestih, kar pomeni, da glasovalni sistem dobro zazna, katere so bile najboljše skladbe in/ali nastopi večera.

Pravila vedno niso najboljša Po uradnih pravilih EBU v primeru delitve mesta odloča število držav, ki so glasovale za posamezno pesem. Glede na to, da nobena država ni glasovala ne za Avstrijo ne za Nemčijo, sta obe po tem kriteriju izenačeni. Enako brezpredmetno je pri kriteriju višjih ocen, saj nobena država ni prejela točk.

V drugi polovici se vrstni red precej pomeša. Tako lahko rečemo, da so bile največje »žrtve« glasovalnega sistema Španija (10 mest nižje kot po povprečjih), Nemčija (8 mest) in Ciper (7 mest), največji »dobitniki« pa Armenija (9 mest višje), Albanija (7 mest) ter Azerbajdžan in Črna gora (po 5 mest višje).

Kaj to pomeni? Da je bila denimo Španija večinoma uvrščena v zlato sredino (med 11. in 17. mestom), za kar seveda ni dobila nobenih točk. V smislu uvrstitve je tako bolje imeti nekaj »prijateljev«, ki te uvrstijo zelo visoko, pa čeprav te vsi ostali postavijo na dno – najslabše jo odnesejo tisti, ki jih vsi ocenijo kot povprečne. To dokazuje tudi število zadnjih mest pri glasovanju. »Zmago« je tu odnesla Armenija, ki jo je kar 12 držav postavilo na zadnje mesto, sledi Albanija s sedmimi zadnjimi mesti, po petkrat pa sta na repu pristali Madžarska in Velika Britanija.