Novice Svet24

Kot verjetno veste, če jo gledate, temelji na njenih osebnih izkušnjah, ko ji je po številnih letih mož priznal, da je gej, a sta prvim zameram navkljub potem ostala izjemno dobra prijatelja.
Tudi zamisel za Varuško, mimogrede, je dobila sama in jo prodala televizijski družbi CBS ob naključnem srečanju na letalu. »Bila sem na poti v Evropo in k meni je pristopil direktor CBS. Potisnila sem ga ob zid, ker – kam bi pa sicer lahko šel, v ekonomski razred?«
Z nekdanjim možem Petrom Marcom Jacobsonom, ki ji je pomagal dodelati koncept Varuške, kot producenta sodelujeta tudi pri Srečno ločeni. Še več, skupaj hodita jest, potujeta, se pogovarjata o botoksu in moških. To, da je gej, ji je priznal dve leti po tem, ko se je njun zakon po 21 letih leta 1999 končal. »Stopil je v stik s svojo pravo usmerjenosti,« brez oklevanja razloži. »Za to ga ne morem kriviti.« Da je to dojela, je potrebovala nekaj časa in precej obiskov pri terapevtu. Veliko let jo je to priznanje begalo. »Spraševala sem se, ali je mar vedel, da je gej, ko sva šla proti oltarju. Ko sva postala par v srednji šoli in sva se nekoč sprla, mi je rekel, da me ima rad, ni pa zaljubljen vame. Ob tem sem se začela spraševati, kaj v resnici sploh res vemo.« Njune vezi, sta prepričana, to ni skrhalo: »Najina ljubezen je večna in brezpogojna. Vsa tista leta niso bila zaman.« Na snemanju Srečno ločene sta med drugim poustvarila celo kočo, v kakršni sta nekoč živela v Sherman Oaksu v Kaliforniji. »Lepo je, da sva spet veliko skupaj kot v dobrih starih časih. To je grenko-sladka izkušnja.« Snemanje je sicer »prava katarza. Pomaga mi, da poglobljeno razmišljam o preteklosti.« Po nekaj letih zakona ji je namreč priznal, da je verjetno biseksualec, a je hotel ostati z njo, ona pa ga ni hotela kaznovati, ker je bil odkrit glede čustev. Zaradi na videz trdne zveze (»Vedno sva mislila, da sva imela boljši seks od večine prijateljev,« se pohvali.) je prezrla vse morebitne rdeče signale. »Zelo rad me je oblačil. Nad modo je bil navdušen. A na stvari pač lahko gledate različno.« Za Jacobsona je bila potlačitev čustev edina opcija: fant iz Queensa se je pri 21 letih pač poročil in živel srečno do konca dni. Le kako bi lahko bilo drugače? A postajal je vse bolj jezen in oblasten, kar je bil eden od vzrokov, da sta se na Franino pobudo razšla ravno na vrhuncu priljubljenosti Varuške. »Hotela sem biti samostojna. S čustvi se nisem nikoli ukvarjala. Bilo je, kot bi šla skozi ogenj, ker nisem nikoli storila ničesar na račun drugega. On se ni želel ločiti in je nekaj časa oteževal vse skupaj.« Dve leti nista govorila, potem je leta 2000 zbolela za rakom materničnega vratu in zamere so bile v trenutku pozabljene. Ko ji je povedal, da se videva z moškimi, »sem mu privoščila, da je srečen. Kadar premagaš raka, na vse gledaš drugače.«
Francine Joy Drescher se je rodila 30. septembra 1957 v Queensu v New Yorku. Soseska, v kateri je odraščala, se doslej ni spremenila. Tam je celo njena najljubša restavracija, Valentino's Pizza. Na otroštvo ima lepe spomine: »Ležala sem v postelji in iz sosednje sobe je prihajal mamin zvonki in očetov gromki smeh. Bila sta tako srečna skupaj.« Oba sta, mimogrede, njene starše igrala tudi v seriji Življenje s Fran.
V najstniških letih je hotela postati kozmetičarka in živeti v bližini staršev: »Na kolidž sem lahko šla peš, toda odvisna sem bila od staršev. Nikoli jih nisem hotela zapustiti.«A na Petrovo pobudo je začela hoditi na igralske avdicije in leta 1978 dobila manjšo vlogo v Vročici sobotne noči. Z videzom in glasom je potem lahko ves čas delala in igrala vpadljive, čeprav nikoli glavne vloge, recimo v This Is Spinal Tap 1984).
Naslednje leto je doživela izjemno travmatično izkušnjo. Neki moški je vdrl v njeno hišo in jo posilil. Prisilila se je, da je pozneje odšla na policijsko postajo in prepoznala napadalca, ki je še zdaj v zaporu. Dolgo je trajalo, da si je zacelila fizične in telesne rane po tem napadu, in ko je prišel rak – in zgodba se je ponovila. »Spominjam se, da sem prišla v kopalnico in videla, kako sem vsa otekla in modrikasta. In videla tisto okrutno rdečo črto, ki se je vlekla po sramni kosti zaradi histerektomije. Pomislila sem: Nikoli več ne bom Varuška. Nikoli več ne bom tista ženka. Življenja, kot sem ga poznala, je konec.« A znova se je postavila na noge: »Ženske so prepričane, da po taki operaciji tam doli nič več ne deluje – ampak deluje prav krasno!« se smeji.
Ne glede na vse ovire v življenju se nikoli ne utaplja v samopomilovanju, drži glavo pokonci in se oglasi s tistim svojim glasom. Ga je imela že od malega? »Mislim, da. Hvala bogu, da sem vedno z lahkoto vseeno imela fante. Ampak, veste kaj, po moje so bili malo gluhi!«