Zabava

Na španski prestol bo sedel priljubljeni Felipe

STA/M.J.
18. 6. 2014, 10.50
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

Španski prestol bo v četrtek zasedel princ Felipe, sin kralja Juana Carlosa, ki se danes uradno poslavlja s položaja. Pred njim je zahtevna naloga prenove od škandalov prizadete monarhije in kljubovanja vse močnejšim republikanskim težnjam. Prisegel bo na slovesnosti v parlamentu, na katero visokih gostov iz tujine niso vabili.

Felipe bo pričakovano nasledil očeta, ki je v začetku meseca napovedal abdikacijo. Odločitev, da po 39 letih žezlo preda sinu, je Juan Carlos utemeljil z besedami, da želi omogočiti prenovo monarhije.

Sam je postal kralj po smrti diktatorja Francisca Franca novembra 1975. Odigral je pomembno vlogo pri prehodu Španije v demokracijo oziroma obnovljeno ustavno monarhijo. Španski politični sistem namreč temelji na dogovoru po koncu Francovega režima, v skladu s katerim so dediči diktature sprejeli prehod v demokracijo, leve stranke pa pristale na monarhijo.

Ustava iz tega obdobja je sicer predvidela možnost abdikacije, vendarle pa je ob kraljevi odločitvi nastal manjši zaplet, saj tega določila vse dotlej še niso prenesli v zakonodajo. Po napovedi Juana Carlosa se je tako nemudoma sprožilo vladno in parlamentarno kolesje in v torek je ustrezen zakon po spodnjem domu parlamenta potrdil še senat.

S tem se je dokončno odprla pot na prestol 46-letnemu Felipeju. Juan Carlos bo še danes pred 150 povabljenimi dostojanstveniki podpisal odlok, ki formalizira njegovo abdikacijo, in Felipe bo ob polnoči uradno postal kralj. Objava abdikacije v četrtkovem uradnem listu pa pomeni uradni začetek njegovega vladanja.

Felipe bo v četrtek na položaj prisegel na slovesni skupni seji obeh domov parlamenta - dogodka se bodo udeležili poslanci in nacionalni politični voditelji, niso pa vabili nobenega od tujih državnikov in predstavnikov monarhij.

Prav tako na prisegi ne bo Juana Carlosa, ki da ne želi preusmerjati pozornosti s sina. S soprogo Sofio bosta sicer po Felipejevi prisegi ohranila častna naziva kralja in kraljice.

Po slovesnosti se bo novi kralj Felipe VI. s soprogo, kraljico Letizio, popeljal po ulicah središča Madrida do kraljeve palače na zahodu prestolnice, kjer bosta z balkona v družbi dveh hčera in dosedanjega kraljevega para pomahala zbranim. Sledil bo sprejem za približno 2000 gostov, vključno s tujimi veleposlaniki. Udeležil se ga bo tudi slovenski veleposlanik v Madridu Aljaž Gosnar.

Felipe vodenje monarhije prevzema v občutljivem času in pred njim so številni izzivi. Po Juan Carlosovi napovedi abdikacije se je namreč močno okrepilo izražanje republikanskih teženj, ki naj bi se uresničile z referendumom o prihodnosti monarhije.

Težaven prehod iz diktature v demokracijo, med katerim je kralj pomembno prispeval k temu, da so dediči Francove zapuščine sprejeli demokracijo, je namreč končan in kralja ne potrebujejo več, med drugim menijo zagovorniki referenduma. Moti jih tudi dejstvo, da sredi gospodarske krize, iz katere se Španija še ni povsem izvila, za kraljevo družino namenjajo osem milijonov evrov davkoplačevalskega denarja letno.

To prepričanje delijo španske manjše leve stranke in levo-nacionalistične regionalne stranke v Kataloniji, Galiciji in Baskiji. Minuli teden so njihovi predstavniki glasovali proti zakonu o abdikaciji kralja in tudi predlagali amandma o izvedbi referenduma, ki pa ga je parlamentarna večina zavrnila.

Tudi v četrtek bodo poslanci več levih strank bojkotirali kraljevo prisego, na madridskih ulicah pa je poleg slavnostno razpoloženih privržencev monarhije pričakovati tudi več tisoč tistih, ki bodo vnovič protestirali za referendum o odpravi monarhije in uvedbo republike.

Španski premier iz vrst Ljudske stranke Mariano Rajoy meni, da protestom in težnjam po referendumu ne gre pripisovati prevelikega pomena, saj da velika večina Špancev podpira parlamentarno monarhijo kot državno ureditev.

Dejansko ne gre za množično gibanje - glede na javnomnenjske raziskave je monarhiji še vedno naklonjenih med 50 in 60 odstotkov Špancev, vendarle pa se še pred leti nepredstavljivi protestni shodi proti kroni krepijo, piše avstrijska tiskovna agencija APA.

K temu so zagotovo prispevali tudi številni škandali - lov na slone, ki si ga je pred dvema letoma v Afriki privoščil kralj, in finančni škandal okrog kraljeve hčerke Cristine in njenega soproga Inakija Urdangarina - ki so imeli za posledico izjemen padec priljubljenosti kraljeve družine, iz česar pa je Felipe v veliki meri izvzet.

Da bi razumeli nezadovoljstvo med Španci, je treba k temu prišteti še posledice gospodarske krize, korupcijo v političnih strankah in frustrijajoča prizadevanja Katalonije in Baskije za neodvisnost.

V Felipeja tako številni polagajo upanje, da bo državo znova popeljal na pravo pot, čeprav so njegova pooblastila državnega voditelja in prvega moža vojske zelo omejena. Njegova vloga je v prvi vrsti protokolarna, poleg tega podpisuje zakone ter formalno predlaga v imenovanje vlado. Le redko pa o čem soodloča in ne vodi aktivne politike, pojasnjuje APA.