V Srbiji se vedno znova sprašujejo, kako je lahko mladoletnik sploh prišel do orožja, kako se je naučil rokovati z njim in zakaj ni bilo že v njegovem domu bolje poskrbljeno za varnost. A v Srbiji je med civilnim prebivalstvom zelo veliko orožja.
Strelec v osnovni šoli v Beogradu se je morilskega pohoda lotil z dvema pištolama in tremi polnimi nabojniki s po 15 naboji. V nahrbtniku je imel še tri tako imenovane molotovke. Doma je očitno imel dostop do sefa z orožjem, z očetom pa je hodil tudi na strelišče, kjer se je naučil uporabljati pištoli.
V Srbiji je zdaj ena od tem tudi, koliko orožja je med civilisti in predvsem zakaj. Srbski minister za izobraževanje Branko Ružić je povedal, da je v sodobnih družbah več kot očiten vpliv različnih nasilnih računalniških igric in internetnih vsebin na otroke. Tako Srbija in Črna gora spadata med najbolj oboroženi državi v Evropi, po podatkih World population review celo na petem in šestem mestu na svetu.
Veliko orožja niti ni prijavljenega
Glede na podatke o prijavljenem orožju naj bi bilo v Srbiji eno strelno orožje na dva in pol prebivalca oziroma 39,1 orožja na 100 prebivalcev, kar skupaj znaša 2,7 milijonov kosov orožja.
Na prvem mestu so še vedno ZDA s 120,5 kosi orožja na 100 prebivalcev, vsega skupaj je tam v zasebnih rokah več kot 393 milijonov kosov različnega strelnega orožja. Na drugem mestu so prebivalci Falklandskih otokov, kar po vojni med veliko Britanijo in Argentino v začetku osemdesetih ter manjšim številom prebivalcev niti ni tako presenetljivo. Tam imajo 62,1 kosov strelnega orožja na 100 prebivalcev.
Kot zanimivost omenimo, da imajo v Bosni in Hercegovini 31,2, v Makedoniji 29,8, in Hrvaški 13,7 kosov strelnega orožja na 100 prebivalcev. Slovenija ima po teh podatkih 15,6 kosov orožja, kar nas uvršča pred Hrvaško.
Koliko pa je dejanskega orožja med civilisti, torej koliko je neprijavljenega, pa po neuradnih podatkih, ki govorijo o nekajkrat večjih številkah, samo še poudarjajo problematiko.
Orožje za vsak primer
V Srbiji se v tem trenutku veliko govori tudi o tem, da je pri njih kultura posedovanje orožja že zgodovinsko zelo poudarjena. Generalni tajnik centra za varnostne študije v Bosni in Hercegovini Denis Hadžović pravi, da med civilnim prebivalstvom posedovanje orožja še bolj izražena kot v Bosni ali na Hrvaškem. »Veliko ljudi je še vedno mnenja, da je dobro ali skoraj obvezno imeti v hiši nekaj orožja. Pogosto ga uporabljajo za različne proslave. Veliko tega orožja, ki je danes v rokah civilistov, je bilo v uporabi med vojno na Balkanu v devetdesetih, del ga izvira tudi iz podzemlja,« še dodaja Hadžović.
Po podatkih ankete Small Arms Survey iz leta 2018 naj bi imeli državljani te regije celo do devetkrat več orožja kot vojska in policija.
»Politična in družbeno ekonomska nestabilnost na Balkanu v zadnjih tridesetih letih ter pogoste grožnje z novimi vojnami so pripeljali do tega, da se državljani niso pripravljeni odreči orožju in ga imajo raje doma po načelu 'za vsak primer, ne vemo, kaj bo jutri',« pa je dodal Predrag Petrović, direktor raziskav v beograjskem centru za varnostno politiko.
