Umik iz edinega sporazuma

Putin: Ukrajina je začela vojno, mi smo uporabili silo, da jo ustavimo

S.R.
21. 2. 2023, 10.35
Posodobljeno: 21. 2. 2023, 16.19
Deli članek:

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes, skoraj eno leto po začetku invazije na Ukrajino, postregel z enim svojih pomembnejših govorov, ki so ga v Kremlju napovedali že pred časom.

Profimedia
Vladimir Putin

Vse oči svetovne politične srenje, ki ni natančno vedela, kaj pričakovati, so bile tako danes uprte v Moskvo. V skladu z napovedmi naj bi Putin spregovoril o »posebni vojaški operaciji,« pri čemer naj bi postregel tudi z analizo trenutnih mednarodnih razmer in opisal svojo vizijo nadaljnjega ruskega razvoja, ki ga onemogočajo sankcije zahodnih zaveznikov. »Na tej kritični in zapleteni točki v našem razvoju, v naših življenjih, vsi pričakujemo sporočilo v želji, da se seznanimo z oceno, kaj se dogaja, oceno posebne vojaške operacije,« je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. To je bil sicer Putinov 18. redni nagovor o stanju v državi in prvi po aprilu 2021. Decembrskega je namreč zaradi ustavnih razlogov in natrpanega urnika preložil. Na današnjem več kot uro in pol trajajočem nagovoru so prisotni vsi kremeljski pomembnejši.

Vojno začela Ukrajina

Na današnjem nagovoru, ki bo predvidoma trajal eno uro, so prisotni vsi kremeljski pomembnejši. Putin je na začetku nagovora poudaril, da je bila odločitev za invazijo pred enim letom upravičena. Uvodoma se je osredotočil na razloge za »posebno vojaško operacijo« in ponovno opravičevanje ruskih dejanj. Dejal je, da se na svetu dogajajo zgodovinske spremembe, in se ozrl v preteklost na leto 2014 in majdansko revolucijo v Ukrajini. Rusi so po njegovih besedah od takrat naredili vse možno, da bi ta konflikt rešili na miren način, a se je »za našim hrbtom pripravljal drugačen scenarij.« Po navedbah Putina se je Zahod s Kijevom že pred »posebno vojaško operacijo« dogovarjal o dobavi orožja, celo o dobavi jedrskega orožja. Zahod je še obtožil, da si »zgodovinske dežele« Rusije oziroma »to, kar se zdaj imenuje Ukrajina,« prizadeva odtrgati že od 19. stoletja. Ponovil je tudi, da je majdansko revolucijo, ki je v Ukrajini »povzročila rusofobijo in skrajni nacionalizem,« financiral Zahod.

Zahod, ki ima za sabo stoletja kolonializma in represije, po njegovih navedbah s sebe nikoli ne bo opral sramu. Svojemu prebivalstvu medtem lažejo in mu prikrivajo resnico. Sama Rusija je bila na drugi strani odprta za dialog z Zahodom, pri čemer so predlagali skupne rešitve tudi na področju skupne obrambe, a kot enakovredni igralci. Putin je nato znova izpostavil širitev Nata na ruske meje in poudaril, da nobena država po svetu nima toliko vojaških oporišč kot ZDA. »Ukrajina je začela vojno, mi smo uporabili silo, da jo ustavimo,« je še poudaril, pri čemer je v svojem govoru povečini ponavljal svoje stare zamere in obtožbe. Ponovil je, da je Ukrajina prežeta z neonacisti, ki tega niti ne skrivajo. Na splošno je bil govor v duhu njegovih govorov in sporočil v zadnjem letu, vsega 20 minut pa je potreboval, da je tema zašla tudi na področje istospolnih porok, lgbt, dekadence in celo pedofilije na Zahodu. »Zahod predlaga idejo o Bogu, ki je nevtralen glede na spol. Odpusti jim, Gospod, saj ne vedo, kaj počnejo,« je še dejal.

Brez lova na čarovnice

Putin je še izpostavil, da represije zoper disidente v Rusiji ne bodo stopnjevali, saj ne želijo »lova na čarovnice,« kot ga izvaja režim v Kijevu. »Ponosni smo, da je naš večetničen narod pokazal načelno držo, podprl vojno in pokazal pravi patriotizem.« Dejal je še, da bodo ruskim vojakom na vsake pol leta nudili dopust.

V nagovoru se je dotaknil tudi vprašanja ruskih jedrskih zmogljivosti. Po njegovih navedbah so ruske strateške jedrske sile 91,3-odstotno opremljene »z novim orožjem,« pri čemer je izrazil zahtevo, da ta nivo dosežejo na ravni celotne ruske vojske.

Gospodarstvo v dobri kondiciji

Nekoliko daljši čas je odmeril tudi ruskemu gospodarstvu in gospodarskim vezem, ki jih ima Rusija z državami po svetu. Sankcije so na Zahodu povzročile inflacijo, medtem ko je rusko gospodarstvo v dobri kondiciji, je dejal. ZDA in EU na drugi strani za svoje težave poskušajo kriviti Rusijo. Sankcije so v resnici namenjene »povzročitvi trpljenja našemu narodu in destabilizaciji države od znotraj, a se njihove kalkulacije niso uresničile.«

Med drugim je dejal tudi, da običajni državljani ne jokajo za svojimi rojaki, ki so v tujini izgubili svoja posestva ali jahte, saj da je obstajala tudi druga pot, da bi torej svoje premoženje investirali v Rusijo, ne pa denarja odnašali v tujino. Ob teh besedah je Putin požel gromek aplavz.

Putin se je v svojem nagovoru dotaknil tudi za leto 2024 predvidenih predsedniških volitev, glede katerih se ugiba, da bi jih Putin zaradi vojne v Ukrajini utegnil preložiti. Dejal je, da bodo izvedene v skladu z načrti, pri čemer ni dodal, ali bo kandidiral tudi sam.

Začasna prekinitev edinega sporazuma

Putin je za konec prihranil morda edino oprijemljivo novost z današnjega govora, in sicer, da Moskva začasno prekinja sodelovanje v pogodbi o omejevanju strateške jedrske oborožitve Novi Start. Gre za edini še obstoječ sporazum na področju jedrskega orožja med Rusijo in ZDA. Dejal je, da so odnosi med državama na psu, za kar pa so v celoti krive ZDA. Ameriškim inšpektorjem po lastnih besedah ne more dovoliti obiska ruskih jedrskih objektov. Dodal je še, da je Rusija pripravljena nadaljevati poskuse jedrskega orožja, a le, če bodo s tem prve začele ZDA.

Kot poroča STA, je pogodba Novi Start iz leta 2010 zadnji dvostranski sporazum med glavnima jedrskima velesilama in nekdanjima tekmicama iz hladne vojne, ki med drugim omejuje število strateških jedrskih bojnih glav, ki jih lahko Moskva in Washington namestita, na 1550. To predstavlja skoraj 30-odstotno zmanjšanje glede na prejšnjo mejo, določeno leta 2002. Rusija je že avgusta lani sporočila, da je obvestila ZDA o začasni prekinitvi inšpekcijskih pregledov na svojem ozemlju. Pri tem se je Moskva sklicevala na sankcije, ki so jih ZDA sprejele zaradi agresije na Ukrajino.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je zaradi odločitev že izrazil obžalovanje. Opozoril je, da je s tem porušena arhitektura nadzora nad orožjem, vzpostavljena po koncu hladne vojne. »Rusijo pozivam, naj ponovno razmisli o svojem stališču,« je dodal. »Več jedrskega orožja in manj nadzora nad oborožitvijo dela svet še bolj nevaren,« je dejal na novinarski konferenci po pogovorih z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU Josepom Borrellom in ukrajinskim zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo glede dobav orožja in streliva Ukrajini. Borrell pa je poudaril, da je odločitev Rusije še en dokaz, da Rusija ruši varnostni sistem, ki je bil zgrajen po koncu hladne vojne, še poroča STA.