Zavarovalnici Aon in Christian Aid sta izpostavili najhujše s podnebjem povezane nesreče v tem letu, saj se svet sooča z vse močnejšimi nevihtami, nalivi in sušami, ki jih povzroča naraščajoča globalna temperatura kot posledica človekove dejavnosti. Mednje spadajo neurja in suša v Združenem kraljestvu in Evropi, skupaj z drugimi velikimi dogodki na preostalih celinah. Največje finančne posledice, vredne sto milijard dolarjev, je imel orkan Ian, ki je septembra prizadel ZDA in Kubo, in skrb vzbujajoče je, kot dodajajo zavarovalnice, da je vsaka od desetih najhujših katastrof, ki so prizadele Zemljo v zadnjem letu, stala najmanj 2,8 milijarde evrov.
Človeške izgube in izgube v dolarjih
Čeprav se poročilo osredotoča na finančne izgube zaradi podnebnih katastrof, omenja tudi človeške izgube. Po poročilu humanitarne agencije je v orkanu Ian umrlo 130 ljudi, več kot 40 tisoč pa jih je bilo razseljenih. Glede človeških izgub so imele najhujše posledice poplave v Pakistanu ter vročinski valovi v Evropi. Pri posledicah poplav v Pakistanu, za katere so znanstveniki ocenili, da so najverjetneje posledica podnebnih sprememb, so v končnem poročilu navedli 1739 smrtnih žrtev, sedem milijonov ljudi pa se je zaradi katastrofe razselilo. Vročinski valovi v Evropi so medtem ubili več kot 16 tisoč ljudi.
Škoda ob poplavah je bila ovrednotena na 5,25 milijarde evrov (tu gre za zavarovane izgube) a ocenjujejo, da je dejansko znašala več kot 28 milijard evrov, poudarja Christian Aid. Izvršni direktor agencije Patrick Watt je dejal: »Deset izoliranih podnebnih katastrof v preteklem letu, od katerih je vsaka stala več kot tri milijarde dolarjev (2,81 milijarde evrov), kaže na finančne stroške neukrepanja v boju proti podnebni krizi. Toda za dolarskimi številkami se skrivajo milijoni zgodb o človeški izgubi in trpljenju. Brez večjega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov se bo človeški in finančni davek le povečal.«
Skupaj s pandemijo, prehransko krizo in vojno je 2022 »grozno leto«
Zavarovalnica Aon pa je v svojem poročilu, ki ga je izdala oktobra (ko še ni bilo končne ocene stroškov orkana Ian), nanizala nekaj značilnosti letošnjih nesreč v primerjavi s preteklimi leti. Tako je že oktobra škoda zaradi suše po svetu znašala 36 milijard evrov. Če upoštevamo izgube zaradi suše za celotno leto, je leto 2022 na devetem mestu na lestvici najvišjih škod zaradi suše v zadnjih 48 letih. Skupaj s svetovno prehransko krizo zaradi pandemije in vojne v Ukrajini je bilo to grozno leto, ko smo utrpeli velike izgube v kmetijstvu zaradi ekstremne suše. Po podatkih programa World Weather Attribution so visoke temperature, ki so jih poslabšale podnebne spremembe, povečale verjetnost suš na severni polobli in povzročile 89 odstotkov letošnjih stroškov suše.
Primerjava s preteklimi leti
Sredi junija in sredi julija sta Evropo zajela ločena ekstremna vročinska valova, ki sta prizadela na stotine milijonov ljudi, zlasti v zahodnem, južnem in osrednjem delu celine. Z uporabo presežnih podatkov o umrljivosti je Aon ugotovil, da je junijski vročinski val ubil najmanj 3700 ljudi, julijski pa je terjal 13 tisoč življenj. Suša in vročinski valovi so povzročili znatno kmetijsko škodo, motnje v hladilnih sistemih elektrarn, zmanjšanje proizvodnje hidroenergije, zmanjšanje ladijskega prometa na več pomembnih evropskih rekah (Donava, Ren in Pad) ter poškodbe zgradb, ko se je zemlja ugreznila. Pričakuje se, da se bo suša leta 2022 kosala z zgodovinsko pomembno evropsko sušo leta 2003 – po stroških, ne pa tudi po umrljivosti. Suša leta 2003 je po podatkih Aona stala 24,4 milijarde evrov, po podatkih EM-DAT pa 19,3 milijarde dolarjev. Po podatkih EM-DAT je vročinski val leta 2003 povzročil kar 72.160 smrti.
Taljenje ledenikov zaradi rekordne spomladanske vročine in obilno poletno monsunsko deževje sta skupaj povzročili zgodovinske poplave, ki so od julija do septembra pustošile po velikem delu Pakistana. V poplavah je umrlo več kot 1700 ljudi, pri čemer je bilo približno 20 odstotkov smrti povezanih s posrednimi vzroki, kot so bolezni in podhranjenost. Aon je škodo ocenil na 5,6 milijarde dolarjev, torej je to druga najdražja vremenska katastrofa v državi, za velikimi poplavami leta 2010, ki so povzročile 13 milijard dolarjev škode.
Letos so se sicer zgodili »le« trije tropski cikloni, vredni milijarde dolarjev: orkana Ian in Fiona v Atlantiku ter tajfun Nanmadol v zahodnem Pacifiku. Lani se je do konca septembra pojavilo šest takih tropskih ciklonov, leta 2020 pa sedem. Orkan Ian, ocenjen na sto milijard dolarjev škode, je med petimi najdražjimi vremenskimi katastrofami v svetovni zgodovini, je povedal zavarovalni posrednik Gallagher Re.
Na Zemlji vse več megakatastrof
Letošnji vremenski megakatastrofi, kot so ju označile zavarovalnice, ki sta stali vsaka krepko več kot 19 milijard evrov, sta torej orkan Ian v ZDA ter evropska suša in vročinski val. V zadnjih letih se število takšnih (dragih) meganesreč znatno povečuje, kar vzbuja skrb, saj bodo verjetno preobremenile lokalne vire, potrebne za odziv in okrevanje, zavarovalnicam pa grozi insolventnost in motene so globalne dobavne verige, komentira zavarovalnica. Če se EM-DAT, mednarodna baza podatkov o nesrečah, strinja z Aonovo oceno škode zaradi letošnje evropske suše in vročinskega vala, bi to pomenilo zaporedni leti s petimi najdražjimi zabeleženimi nesrečami v Evropi. Lani se je zgodila najdražja vremenska katastrofa v Evropi, dobrih 40 milijard evrov vredna poplava, ki je prizadela Nemčijo in Belgijo.
