Enajsti dan vojne v Ukrajini

V ŽIVO: Propadel drugi poskus evakuacije civilistov iz Mariupola; v bližini Kijeva med begom iz mesta ubiti vsaj trije civilisti

L.J./STA
6. 3. 2022, 08.01
Posodobljeno: 6. 3. 2022, 18.45
Deli članek:

Sestala sta se ameriški in ukrajinski zunanji minister ter razpravljala o novih pošiljkah vojaške pomoči. O obstreljevanju poročajo iz Žitomira, Irpina, Harkova, spopadi pa naj bi potekali tudi v bližini letališča Gostomelj. V Mariupolu naj bi se ukrajinska in ruska stran ponovno dogovorili za prekinitev ognja, od 11. ure dalje naj bi tekla tudi evakuacija civilistov iz mesta.

Reuters
Evakuacija civilistov iz Irpina v bližini Kijeva

18.40 - Ze priznanje njene neodvisnosti je zaprosila Pridnestrska republika. Slednja je de facto obstoječa, a mednarodno nepriznana država, ki že od leta 1992 zavzema območje na skrajnem vzhodu Moldavije. Pridnestrska republika je izrazito naklonjena Rusiji, ki ima na njenem ozemlju nameščeno vojaško enoto, ki šteje nekaj tisoč glav. Več:

18.30 - Rusko notranje ministrstvo je sporočilo, da so na "nedovoljenih shodih" aretirali več kot 3500 ljudi. Tako je še naraslo število protestnikov, aretiranih na protivojnih protestih, o katerih je poročala nevladna mreža OVDInfo.

16.30 - Na protivojnih protestih v 49 mestih v Rusiji je bilo danes aretiranih skupno 2577 ljudi. Število bo tekom dneva še naraščalo. Celotno število protestnikov, aretiranih v Rusiji zaradi nasprotovanja vojni, je tako naraslo na 10.946 ljudi, poroča nevladna mreža za nadzor politične represije v Rusiji OVDInfo. Iz Rusije danes prav tako prihajajo posnetki ljudi, ki jih policija ustavlja na ulici in pregleduje vsebine na njihovih mobilnih telefonih.

13.50 - Iz kraja Irpin, približno 20 kilometrov oddaljenega od Kijeva, prihajajo posnetki o obstreljevanju civilistov na begu. Izstrelki naj bi zadeli družino in ubili tri člane, ki so se skušali prebiti iz mesta.

Reuters
Med begom iz Irpina so na civiliste leteli izstrelki.

13:40 - V Mariupolu je prišlo do ponovne kršitve prekinitve ognja. Evakuacija civilistov ponovno preložena. Ukrajinska stran za kršitev prekinitve ognja obtožuje pro-ruske separatiste, ruska stran pa medtem trdi, da se prekinitve ognja niso držali na ukrajinski strani. Tako se ponavlja včerajšnji scenarij. Pobeg iz mesta je uspel le 300 civilistom, načrtovana pa je bila evakuacija 200 tisočih. Mariupol je odrezan od elektrike, toplote vode, hitro pa pojenjajo tudi zaloge hrane.

12.00 - Francija poziva Združeno kraljestvo, naj pomaga ukrajinskim beguncem, ki so obtičali v Calaisu. Francoski notranji minister Gerald Darmanin je pozval britansko kolegico Priti Patel, naj ustrezno pomaga ukrajinskim beguncem, ki so obtičali v francoskem pristanišču v Calaisu. Tja naj bi prispelo že več sto ukrajinskih beguncev, ki pa jim naj britanski oblastniki ne bi pustili prečkanja Rokavskega preliva, ker da nimajo urejene papirologije in ustreznih viz. Ukrajinske begunce naj bi Britanci usmerjali v Pariz in Bruselj na britanske konzulate. "Že dvakrat sem poklical svojo britansko kolegico, in jo pozval, saj vzpostavi konzulat v Calaisu," je dejal Darmanin in dodal, da je v Calais že prispelo na stotine ukrajinskih beguncev, ki si želijo k družini ali prijateljem na Otoku.

11.50 - Zelenski: Rusi se pripravljajo na bombardiranje Odese. Ukrajinski predsednik Zelenski je dejal, da naj bi se ruske sile pripravljale na bombardiranje Odese, mesta na obali Črnega morja, blizu meje z Moldavijo.

9.35 - V pristaniškem mestu Mariupol, ki ga oblegajo ruske sile, naj bi ponovno poizkusili z evakuacijo civilistov. Ta naj bi se pričela ob 11. uri po našem času. Evakuacija civilistov bi se morala odviti že včeraj po dogovoru ukrajinske in ruske strani o prekinitvi ognja, a so jo nato preložili. Ukrajinski oblastniki so za preložitev evakuacije okrivili rusko stran, ki naj bi kršila dogovor o prekinitvi ognja. Ruska stran pa je ukrajinsko obtožila, da civiliste želi obdržati za "živi zid" in jim sama ne pusti iz mesta.

9.30 - Svetovna zdravstvena organizacija WHO je potrdila 6 napadov na zdravstvene ustanove v Ukrajini in raziskuje druge, je na Twitterju zapisal predsednik WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus. V napadih je prišlo do skupno 6 smrtnih žrtev, 11 ljudi pa je bilo poškodovanih. "Napadi na zdravstvene ustanove in delavce ne spoštujejo nevtralnosti zdravstva in so kršitev mednarodnega humanitarnega prava," je še zapisal Tedros.

--------------------------------------------------------------------------------------

Kaj se je dogajalo ponoči in včeraj zvečer?

... Ruska vojska se osredotoča na Kijev, a nadaljuje z napadi na druga mesta

V soboto zvečer so o bombardiranju poročali iz majhnega mesta Irpin v predmestju Kijeva, spopadi pa so potekali tudi v bližini letališča Gostomelj, poroča BBC. 

Reuters
Beg novinarske ekipe iz Irpina

Boji so potekali tudi v bližini kijevskega mednarodnega letališča. Ponoči je bilo več eksplozij slišati v drugem največjem mestu Harkov, prav tako Guardian o novem obstreljevanju poroča iz Žitomira na severozahodu države. Ruske sile trdijo, da so osvojile več manjših krajev in napredovale okoli sedem kilometrov v pokrajini Doneck in Lugansk.

Po podatkih ruskega obrambnega ministrstva sicer ruske sile "dobro napredujejo" in so zavzele več manjših mest in naselij, je danes objavila ruska tiskovna agencija Interfax.

Cilj napadov ruskih letal je tudi mesto Sumi na severovzhodu Ukrajine. Med drugim je bilo tam uničeno skladišče hrane, že v petek pa so v mestu uničili toplarno in elektrarno. V okolici tega mesta tako ni elektrike, ponekod tudi ne oskrbe z vodo. Ukrajinske sile pa poročajo o precejšnjih izgubah.

Ukrajinska vojska je v novem poročilu zapisala, da se po njihovih informacijah ruske sile osredotočajo na Kijev, medtem pa nadaljujejo z napadi na Harkov, Mikolajiv in skušajo vzpostaviti kopenski koridor s Krimom. Ukrajinsko poročilo dodaja, da so bila v včerajšnje zračne napade na Kijev in Žitomir vpletena tudi letala, ki so priletela iz beloruskega ozemlja.

Reuters
Gasilci v Žitomirju so skušali pogasiti požar, ki je zagorel po tem, ko je izstrelek zadel tamkajšnjo šolo.

Reuters
Posledice obstreljevanja v Žitomirju

Sestanki in pogovori med Ukrajinci in Američani

Včeraj zvečer sta se na ukrajinsko-poljski meji sestala zunanja ministra ZDA in Ukrajine, Antony Blinken in Dmitro Kuleba. Kuleba je Blinkena, ki se je mudil na obisku v vzhodni Evropi, pozval k darovanju več vojaške pomoči Ukrajini. Blinken je pred srečanjem s Kulebo priletel na Poljsko, kjer je s tamkajšnjimi oblastniki razpravljal tudi o možnosti, da bi Poljska svoja lovska letala poslala Ukrajini. V primeru, da se Poljska odloči za to možnost, bi ji po poročanju portala Politico ZDA kasneje poslale svoja vojaška letala.

Ameriški predsednik Joe Biden je kasneje, danes zjutraj, po telefonu govoril z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim o novih sankcijah za Rusijo in o tem, kako pospešiti ameriško vojaško, humanitarno in ekonomsko pomoč. Iz Washingtona so sporočil, da sta se predsednika pogovarjala tudi o pogajanjih med Rusijo in Ukrajino, a dodatnih informacij o pogajanjih niso ponudili. Zelenski ZDA in zvezo Nato že več dni vztrajno prosi, naj nad Ukrajino uvedejo prepoved letenja. Zveza Nato je ta ukrep že večkrat zavrnila, saj bi v praksi pomenil, da bi morala ruska letala, ki bi letela čez Ukrajino, sestreljevati sile zveze Nato, to pa bi pomenilo aktivno vključitev Nata v vojno z Rusijo. Zelenski se tako poleg prepovedi letov nad Ukrajino vse bolj zavzema prav za nova lovska in druga vojaška letala.

Visa in Mastercard ustavljata poslovanje v Rusiji

Velikana med ponudniki kreditnih kartic, ameriški podjetji Visa in Mastercard začasno ustavljata delovanje v Rusiji. Gre za zadnji v vrsti večjih ameriških podjetij, ki so se zaradi ruske invazije na Ukrajino odločila za ta korak.

Podjetje Mastercard je sporočilo, da se je glede na naravo trenutnega konflikta, ki da je brez primere, in glede na "negotovo ekonomsko okolje" odločilo ustaviti svoje omrežne storitve v Rusiji.

Tudi Visa je podobno sporočila, da bo "v prihodnjih dneh v sodelovanju s svojimi strankami in partnerji v Rusiji sodelovala pri ustavitvi vseh transakcij".

Kartice, izdane v tujini, v Rusiji ne bodo več delovale. Prav tako v Rusiji ne bo več mogoče uporabaljati kreditnih kartic, ki so jih izdale tuje finančne institucije.

Že pred tem sta podjetji v preteklih dneh dostop do svojih plačilnih omrežij onemogočili ruskim bankam, ki so jih doletele mednarodne sankcije.