slovenski trg drugi najpomembnejši med vsemi tujimi

Hotelirji, kampi, marine in apartmaji na Hrvaškem v pričakovanju prvih gostov. Kako bodo domačini pričakali slovenske turiste?

A.S./STA
13. 5. 2020, 15.55
Posodobljeno: 13. 5. 2020, 15.57
Deli članek:

Hrvaška je lani zabeležila okoli 1,6 milijona prihodov in skoraj 11 milijonov nočitev slovenskih gostov, s čimer je slovenski trg drugi najpomembnejši med vsemi tujimi, je za STA povedala direktorica Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji Metka Bradetič. Kot je dejala, letos enakih številk ne pričakujejo, so pa vseeno optimistični.

Profimedia
Hrvaški turistični biser Dubrovnik.

"Ne glede na razmere z epidemijo v hrvaškem turizmu še vedno dokaj pozitivno gledamo na poletno sezono. Veliko nastanitvenih objektov se je odločilo, da bodo odprti, nekateri so medtem že odprli svoja vrata, tako da hotelirji, kampi, marine in apartmaji že pričakujejo prve turiste," je povedala Bradetićeva in dodala, da bo poletna sezona izziv ne le za ponudnike, pač pa tudi za turiste, saj bo to nekaj novega za vse.

Na Hrvaškem so imeli aprila ob pandemiji novega koronavirusa in zaprtih mejah nekaj manj kot 9500 turističnih obiskov, kar je bilo za 99 odstotkov manj kot aprila lani. Pri tem je bilo 392.000 nočitev, kar je 88 odstotkov manj kot leto prej. Med nočitvami je bilo štiri odstotke slovenskih, je danes objavila Hrvaška turistična skupnost (HTZ).

Na Hrvaškem glede na okoliščine pričakujejo precej nižje številke v primerjavi s prejšnjimi leti, vseeno pa ocenjujejo, da bi lahko beležili vsaj okoli 30 odstotkov obiska v primerjavi z normalnimi sezonami. Zagotovo pa poletna sezona na Hrvaškem bo, dodaja direktorica Hrvaške turistične skupnosti v Sloveniji.

Kot je povedala, je velik izziv za njih letošnja promocija. Od začetka pandemije vsi skupaj dnevno precej več komuniciramo preko družbenih omrežij, zato, pravi Bradetićeva, tudi pri njih na ta način skušajo ljubitelje potovanj spomniti na njihovo turistično ponudbo. Za zdaj se promovirajo predvsem pod oznako #CroatiaLongDistanceLove, ki obiskovalce spodbuja, naj si ogledajo in še dodatno spoznajo Hrvaško.

Promocijo hrvaškega turizma bodo prilagodili slovenskem trgu, pa pa tudi drugim trgom, zlasti tistim iz sosednjih in bližnjih država, seveda vsakemu trgu posebej, pravi Bradetićeva, ki poudarja, da ima skoraj 110.000 Slovencev na Hrvaškem nepremičnino ali plovilo, zato iz naše države pričakujejo dober obisk.

Gostov ne bodo sprejemali negativno

Ob tem se zaveda, da je nejasnosti glede vstopanja na Hrvaško trenutno še kar precej, a pričakuje, da se bo tudi to do pravega začetka poletne sezone uredilo. Kot je spomnila, ima prav na to temo danes sestanek Evropska komisija, ki naj bi predstavila načrt za odpiranje mej.

Glede na izjave predstavnikov hrvaške vlade, da vsi, ki imajo gospodarske razloge za vstop v državo, lahko to po njenem tudi že storijo. Za zdaj to velja predvsem za vse tiste, ki imajo na Hrvaškem nepremičnine, plovila, kamp prikolice, pa tudi za tiste, ki bi želeli v hotele in apartmaje.

"Hrvaška pri tem ne postavlja posebnih zahtev, niti kakšnih obveznih testiranj pred vstopom v državo. Pri prestopu meje bodo gostje morali pustiti telefonsko številko, hkrati pa bodo prejeli navodila o ravnanju," je razložila Bradetićeva in dodala, da je tako edina težava za zdaj obvezna enotedenska samoizolacija ob vrnitvi v Slovenijo.

O tem, kako bodo domačini poleti pričakali slovenske in druge turiste in ali je pričakovati kakšen strah pred njimi, pravi, da trenutno nihče ne ve, kaj pričakovati, a enako velja za vse države. "Ne verjamem pa, da bi goste sprejemali negativno, saj vsi čakamo na to, da se življenje vrne v vsaj približno normalno stanje. Verjetno vsi čakajo na to, da se začne malo več dogajati, konec koncev pa gostov ne bo toliko kot pretekla leta," pravi predstavnica hrvaškega turizma v Sloveniji.

Priložnost, da turisti obiščejo tudi nekatere manj znane naravne in zgodovinske bisere

Ker Hrvaška ni le morje in plaže, je letošnja sezona po njenem morda priložnost, da turisti obiščejo tudi nekatere prej manj znane in zapostavljene naravne in zgodovinske bisere ter se tako izognejo gneči. Kot pravi, zanimanje ljudi za tovrstne izlete narašča že sicer, zato se je veliko turističnih agencij že povezalo tudi s ponudniki iz Slavonije in Zagorja, kjer obiskovalci lahko čas preživijo v naravi.

"Kolesarjenje, pohodništvo, planinarjenje in druge podobne dejavnosti lahko izvajajo tudi na celini," je dodala Bradetićeva in za tiste, ki bi se na izlete podali z obale, spomnila tudi na za zdaj še precej neraziskano Liko.