Božji hram

VIDEO: Že ves mesec neprekinjeno mašujejo, da bi družino rešili pred deportacijo

S.R.
30. 11. 2018, 09.30
Posodobljeno: 30. 11. 2018, 12.46
Deli članek:

V eni od cerkva na Nizozemskem neprekinjeno mašujejo že več kot en mesec, da bi tako begunsko družino rešili pred deportacijo.

Facebook/Joost Schelling
Mašujejo brez prestanka.

V zadnjem mesecu se je v eni od protestantskih cerkva v nizozemskem Haagu izmenjalo že več sto pastorjev iz celotne države, potem ko se je v cerkev zatekla družina iz Armenije, ki bi jo oblasti morale deportirati. Nizozemska zakonodaja policiji namreč preprečuje, da bi v verske objekte vstopila med verskimi obredi oziroma molitvijo. Pastorji so odločeni, da bodo z neprekinjenim maševanjem nadaljevali, dokler pristojni organi odločitve o deportaciji ne spremenijo.

Družina Tamrazjan je zaradi groženj s smrtjo, ki jih je oče prejemal zaradi političnega aktivizma, iz rodne Armenije pobegnila leta 2009. Postopek za odobritev azila je trajal kar sedem let, a je sodnik na koncu vendarle odločil v korist družine. Nizozemska vlada se je septembra letos na to odločitev uspešno pritožila, Sasun, njegova žena Anousche in njuni trije otroci pa so nato prejeli uradno obvestilo, da je bila njihova pravica do azila ukinjena. Ker se v azilnem centru, kamor so bili nameščeni, niso počutili več varno, so se najprej zatekli v protestantsko cerkev v obalnem kraju Katwijk, ki so se ji pridružili pred tremi leti. Tam so jih odprtih rok sprejeli, a jih pred organi pregona niso uspeli zaščititi. Na pomoč je zato priskočila protestanstska cerkev Bethel v Haagu, ki je z zvijačo neprekinjenega maševanja zagotovila, da policija v njihove prostore ne more vstopiti, brez da bi prekršila zakon. Maša, ki se je začela 26. oktobra, traja že več kot 700 ur.

»Dva razloga sta, zakaj upamo, da bodo družini dovolili ostati na Nizozemskem. Obstaja velika nevarnost, da bi očeta v Armeniji ubili. Otroci pa na Nizozemskem živijo že devet let, tukaj so pognali svoje korenine,« so zapisali v izjavi za javnost. Njihovemu boju so se pridružili prebivalci širom države in tudi številni tujci, ki so poskrbeli, da pastorji nikoli ne mašujejo v praznem božjem hramu.