Meja

Minister BiH zahteva zaustavitev gradnje mostu na Pelješac

J.P./STA
29. 9. 2018, 14.37
Posodobljeno: 29. 9. 2018, 14.40
Deli članek:

Minister Bosne in Hercegovine za civilne zadeve Adil Osmanović je od državnega pravobranilstva BiH zahteval, da pred Mednarodnim sodiščem za mednarodno pomorsko pravo v Hamburgu začne postopek za zaustavitev hrvaške gradnje mostu na polotok Pelješac, dokler BiH in Hrvaška ne dosežeta dogovora o meji na morju.

Reuters
Hrvaška vlada sicer ves čas trdi, da so pri gradnji mostu upoštevali vse zahteve BiH o nemotenem ladijskem prometu glede pristanišča BiH v Neumu.

"Vodstvo pravobranilstva BiH javno pozivam, da vestno oceni vse informacije in dokaze ter na osnovi strokovne ocene hitro sproži pravne postopke pred pristojnimi mednarodnimi sodišči, ki bodo vodili k zaustavitvi gradnje pelješkega mostu," je povedal.

Gradnja bi bila po Osmanovićevih besedah zaustavljena, dokler skozi postopek mediacije pred Mednarodnim sodiščem za pomorsko pravo s Hrvaško ne bi dosegli dogovora o meji na morju pri kraju Neum in utrditvi koridorja za dostop do morja.

Izrazil je prepričanje, da bosta državi v mediaciji dosegli dogovor in rešili spor, ki že dolgo obremenjuje dvostranske odnose. "BiH nima nič proti temu, da Hrvaška povezuje svoje ozemlje, vendar je tudi BiH odločena braniti svoje pravice in interese na morju," je dodal.

Zakaj se je odločil za javni poziv, ni pojasnil. Je pa vodstvo državnega pravobranilstva posvaril, da bi lahko kazensko odgovarjalo za ravnanje, "ki bi lahko škodovalo ali bilo proti interesom BiH".

Upoštevali vse zahteve

Hrvaška vlada sicer ves čas trdi, da so pri gradnji mostu upoštevali vse zahteve BiH o nemotenem ladijskem prometu glede pristanišča BiH v Neumu. Trdijo, da iz Sarajeva niso dobili nobene uradne zahteve za zaustavitev gradnje mostu.

Gradbišče za 2,4 kilometra dolg most, ki bo cestno povezal skrajni jug Hrvaške s preostalim delom države, na Pelješac in v Dubrovnik pa tako ne bo več treba potovati čez ozemlje BiH, so uradno odprli konec julija. Gradnja je ocenjena na 420 milijonov evrov. EU bo iz kohezijskih skladov prispevala 85 odstotkov tega zneska.