Bankirji so močno odgovorni za globalno krizo, ki je nastala leta 2008 in so jo politične elite v spregi s kapitalskimi centri moči prevalile na pleča prebivalcev. Čeprav so bili številne nepravilnosti in nelegalno početje odgovornih, dokumentirani celo v filmih, kot sta Resnica o krizi in Velika poteza, v zahodnih državah, s častno izjemo Islandije, v preostalih državah za posledicami krize ni odgovarjal praktično nihče izmed bankirjev.
O globalnem razmerju moči je dovolj povedno že to, da so ljudje iz finančnega sveta sedeli na položajih in imeli velik vpliv tudi v administraciji prejšnjega predsednika ZDA Baracka Obame, ki je položaj prevzel prav v najbolj turbulentnih časih krize. Medtem ko so nam tudi naši oblastniki razlagali, da smo živeli onkraj svojih zmožnosti in da moramo varčevati, rezati stroške plač v javnem sektorju, nižati pokojnine in socialne prejemke, so oblastniki v banke brez večjih zadržkov zmetali več kot pet milijard evrov. Že samo ta podatek pove, da onkraj svojih zmožnosti niso živeli tisti, ki imajo nekaj sto evrov plače, ampak tisti, ki poganjajo sistem.
Kriza kapitalizma narekuje povsem nevzdržen trend naraščanja neenakosti, kjer ima že samo osem ljudi toliko premoženja kot polovica človeštva. Odgovor EU na krizo in upadanje podpore političnih elit se skriva predvsem v teh trendih, ki jih resnici na ljubo tudi aretacije nekaj grešnih kozlov ne bodo spremenile. Poskrbele bi samo za to, da vse ostane enako, da bodo nekateri še bolj bogateli na račun revščine ostalih.
