Sile v teh bataljonih, ki naj bi skupno šteli med 3000 in 4000 vojakov, naj bi redno rotirale, kar pomeni, da naj ne bi bile redno nameščene na območju omenjenih držav. Baltske države in tudi Poljska se od protipravne priključitve ukrajinskega polotoka Krim Rusiji pred dvema letoma čutijo ogrožene s strani ruske sosede.
Stoltenberg je ob tem izrazil zadovoljstvo, da so številne članice danes dale zaveze o svojem prispevku v bataljone. Podrobnosti o poveljstvu in njihovi sestavi sicer ni razkril, je pa zagotovil, da so ti bataljoni pripravljeni za bojevanje.
Zveza Nato s tem po njegovih besedah pošilja jasno znamenje - če bo katera od zaveznic napadena, bo celotno zavezništvo enotno odgovorilo. "Branili bomo članice zavezništva pred vsakršno grožnjo," je dejal prvi mož Nata.
Med državami, ki naj bi prevzele vodenje bataljonov, se omenjajo ZDA, Velika Britanija in Nemčija. Nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen je ob začetku zasedanja danes potrdila, da bo Nemčija vodila enega od štirih bataljonov, vanj pa bi lahko prispevala več sto vojakov.
Kje bo sedež?
Obrambni ministri, med njimi tudi ministrica Andreja Katič, so se tudi strinjali o okrepitvi delovanja zavezništva na območju Črnega morja. Stoltenberg je sicer že ob začetku zasedanja omenil, da Nato preučuje ponudbo Romunije, da zagotovi sedež večnacionalne brigade, ki bi izvajala aktivnosti Nata v regiji.
Govora je bilo tudi o kibernetski obrambi. Ministri so se strinjali, da se kibernetski prostor na vrhu v Varšavi prepozna kot operativno domeno. To bo po besedah Stoltenberga zavezništvu omogočilo, da bo bolje ščitilo svoje misije in operacije.
Stoltenberg je ob tem potrdil, da bi kibernetski napad lahko sprožil člen 5. ustanovne listine zveze Nato, ki govori o kolektivni obrambi oziroma o tem, da je napad na eno članico napad na zavezništvo in vse njegove članice.
