Kakšna zgodba se skriva za to fotografijo

Ketevan Kardava, 36-letna posebna gruzijska poročevalka iz Bruslja, je bila v času napadov na letališču v hali za odhode, namenjana je bila v Ženevo. Toda kar se je zgodilo, ji je spremenilo pogled na svet.

Prva eksplozija je odjeknila le meter in pol proč od mesta, kjer je stala. Njena prva reakcija je bila, da je v roke vzela fotoaparat, medtem, ko jo je obkrožalo po zraku leteče steklo in razbitine, dim pa je postajal vse gostejši.

Ketevan Kardava/Facebook

»Vsi so bili okrvavljeni. Izgubili so noge. Vsi!« je dejala

Z rokami sem se dotikala nog

»Bila sem v šoki. To je bil instinkt.«

Prva fotografija, ki jo je posnela – dve ženski, okrvavljeni na stolu – se je razširila po svetu kot ikonična fotografija grozljivih torkovih napadov v Bruslju.

Kardava je trenutno doma, na varnem, toda še vedno je v njenem glasu zaznati strah. »Nisem jim mogla pomagati.«

»Vsi so bili okrvavljeni. Izgubili so noge. Vsi!« je dejala. »Nenehno sem pogledovala proti svojim nogam. Z rokami sem jih prijemala, želela sem jih čutiti.«

Kardava je dejala, da je v trenutku, ko se je zavedala, da je živa, začela kričati in iskati pomoč. »Kričala sem, iskala zdravnika, toda nikogar ni bilo.« Ko je ugotovila, da ni pomoči je ponovno v roke pograbila fotoaparat in posnela fotografijo 'ženske v rumeni jakni'.

Želela je pomagati, a ni mogla

»Kaj narediš v taki situaciji, če si novinar? Pomagaš? Poiščeš zdravnika? Ali vzameš fotoaparat?« je dejala in za trenutek utihnila. »V tem trenutku, sem se odločila svetu pokazati, kaj se dogaja v trenutku napada. Fotografija je bila pomembnejša.«

Nadaljevala je s fotografiranjem in iskanjem pomoči, dokler niso prišli oboroženi vojaki in vsem ukazali naj pobegnejo kolikor hitro se da.

Preberite tudi zgodbo mladeniča, ki je preživel tri bombne napade.

»Ljudje, ki sem jih fotografirala, niso mogli teči, pomagati jim nisem mogla. Bilo je zelo, zelo težko zame, jih pustiti tam. Bila sem edina, ki je lahko hodila. Želela sem pomagati, vsem, toda nisem mogla. Zapustila sem jih. Morala sem, saj smo pričakovali tretjo eksplozijo.«

»Nisem vedela, kako sem to naredila. Ne vem kako sem posnela to fotografijo. Ker sem novinarka je bil to moj instinkt. Fotografijo sem objavila na Facebooku in zapisala 'Eksplozija… pomagajte nam'.«

Kardava pravi, da se je njen pogled na svet spremenil.

»Tukaj sem živela 8 let, novinarsko sem pokrivala veliko stvari, tudi teroristične napade v Parizu. Toda sedaj vem. Ti se lahko zgodijo kjerkoli in kadarkoli. Sedaj se zavedam, da pomen besede terorizem nima meja.«

Tudi Ketevan se je poklonila žrtvam terorističnih napadov.

Pravi, da ne ve, kako bo nadaljevala svojo kariero.

»Kako naj grem na letališče? Mi smo novinarji. Smo brez strahu, kajne? Pričel bo čas, ko bom morala na isto letališče, na isto postajo metroja, kjer je odjeknila tretja eksplozija. Kako naj vstopim na metro in grem na letališče? Kako naj grem na isto mesto, kjer sem doživela tako grozne stvari. Ne vem. Ne vem.«