Svet

Hrvati sprti z vsemi sosedami

Matej Klarič
3. 11. 2015, 16.39
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Še manj kot teden dni nas loči do parlamentarnih volitev na Hrvaškem, kjer bodo volivci povedali, ali bo državo še naprej vodila levosredinska koalicija ali pa jo bo zamenjala desnosredinska opozicija.

STA
Kakšni bodo odnosi med Slovenijo in Hrvaško po volitvah? Se bodo odnosi otoplili ali lahko zaradi begunske krize pričakujemo nove spore?

Na Hrvaškem se začenja sklepni del volilne kampanje, ki traja že mnogo dlje kot uradni začetek kampanje pred dobrim tednom dni. V tem času smo lahko med sosednjima državama videli zaostrovanje v odnosih in veliko neprimernih izjav, predvsem s hrvaške strani, kar je bila predvsem posledica predvolilnega obdobja. Poraja se vprašanje, kakšni bodo odnosi med državama po volitvah.

»Slovenci so zdaj malo pod stresom, a bodo dojeli.« S tako neprimernimi izjavami, glede na svoj položaj, nastopa Zoran Milanović.

MILANOVIĆEV POMIK V DESNI NACIONALIZEM

Že od začetka prisluškovalne afere, kjer so hrvaški mediji pridobili posnetke pogovorov med Sekolcem in Drenikovo, so se odnosi med Slovenijo in sosedo začeli slabšati. Hrvaški predsednik vlade Zoran Milanović je tako že presenetljivo hitro po izbruhu afere dejal, da arbitražni sporazum ne obstaja več. »Sporazum je kompromitiran,« je dejal in pri tem pozabil, da odstop od sporazuma sploh ni mogoč. Hrvaška tudi danes še vedno ne priznava arbitražnega postopka, vprašanje pa je, ali bo po volitvah primorana na podlagi evropskega pritiska spremeniti svoje stališče glede tega vprašanja. Stališče Evropske komisije, ki je naklonjena nadaljnjemu arbitražnemu reševanju obmejnega vprašanja, je pokomentiral z besedami, da ga moti, ko se komisija ukvarja z nečim, kar ni njen posel.

Odnosi med državama so se poslabšali tudi zaradi begunske krize, ker je hrvaška stran nenapovedano pošiljala begunce proti slovenski meji. Milanović je v odgovorih slovenskemu predsedniku vlade uporabljal izraze, kot so »kar je preveč, je preveč« in da je bilo v Sloveniji »veliko hrupa brez razloga«, vse v želji, da na svojo stran pridobi čim večje število volivcev.

Pomik v desno in spori s sosedami so Milanoviću očitno prinesli pričakovane rezultate, saj se je HDZ-jeva prednost močno zmanjšala.

SPORI TUDI Z OSTALIMI SOSEDAMI

Begunska kriza je bila dober povod tudi za spore s preostalimi sosedami. Madžarska je zaradi njenega ravnanja Hrvaški predala celo protestno noto. Milanović tudi pri opisovanju odnosa z Madžarsko ni varčeval z besedami in jo označil kot slepo črevo Evrope. Zaradi teh besed je moral na zagovor hrvaški veleposlanik v Budimpešti. Tudi s sosednjo Srbijo so se, zaradi meje, ki so jo zaprli Hrvati, znašli v najhujšem sporu po devetdesetih, ko sta bili državi v vojni. »Nismo mi bedaki,« je sporočil Srbom in da naj znižajo ton, da se ne držijo dogovorov in da ne delujejo kot država. Poleti pa je zaostril tudi odnose z Bosno in Hercegovino. Spori s sosedami so očitno prinesli pričakovane rezultate, saj se je HDZ-jeva prednost močno zmanjšala.

V PROGRAMIH SLOVENIJE NI

V programih strank kot običajno prevladujejo želje po dobrososedskih odnosih, čeprav programa največjih strank Slovenije sploh ne omenjata. HDZ v programu, ki so ga mnogi nestrpno pričakovali, saj so ga šele pred kratkim pokazali javnosti, v nasprotju z BiH, Srbijo in Črno goro, Slovenije ne omenja posebej. Glede na izjave njihovega predsednika pa lahko pričakujemo bolj zaostrene odnose glede begunske problematike in enako politiko glede obmejnega spora.

KAJ BO PO VOLITVAH

Pričakovati je, da se bo predvolilna retorika po volitvah nekoliko umirila. Čeprav bo vse bolj zaostrene in napete odnose ob stopnjevanju begunske krize težko umiriti. Na to kaže tudi vnovična tekma v oboroževanju med Hrvaško in Srbijo in vmešavanje velesil ZDA in Rusije v odnose v regiji.