Svet

Vučić zaradi madžarske ograje kritičen do EU

nn
21. 8. 2015, 19.42
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Srbija se spopada s precejšnjo imigrantsko krizo, še posebej to velja za Beograd, ki je dobesedno preplavljen z begunci iz arabskih držav. Slednje je pred kratkim obiskal srbski premier Aleksandar Vučić. Begunci so zatočišče namreč morali poiskati pod milim nebom v beograjskem parku. Pri tem je Vučić ostro kritiziral EU, ker se ni odzvala na gradnjo ograje, ki jo ob meji s Srbijo gradi Madžarska.

sta

Vučić je ostro napadel EU: »EU ne bi smela pogledati stran od gradnje žic in ograj. A je zaprla oči.« Po njegovem mnenju je ograja, ki jo na 170 kilometrov dolgi meji s Srbijo z namenom zajeziti dotok beguncev gradi Budimpešta, nekaj grozljivega. »Potem bo nekdo skozi ograjo še napeljal elektriko in tako stvar končal,« je bil zgrožen srbski premier. Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je sicer prejšnji teden zaradi gradnje ograje kritiziral Madžarsko. Po njegovih besedah Evropska komisija ne promovira postavitve ograj, temveč članice poziva, naj sprejmejo alternativne ukrepe.

Želijo samo normalno življenje 

Begunci so imeli na voljo v glavnem tri možnosti. Ali jih ubijejo, ali se pridružijo teroristom, ali pač zbežijo in se predajo milosti zahodnih držav, ki pa so resnici na ljubo krive za nastalo situacijo. Zdi se, da bi mnogi politiki EU najraje postavili zid, kot je že storila Madžarska, in pustili, da nesrečni ljudje umrejo od lakote, žeje ali pa jih nekdo odstrani. 

NOV CENTER

Vučić je sicer ob srečanju z begunci v Beogradu obljubil, da bo Srbija do zime postavila center za do 2000 ljudi. Prav tako je migrantom obljubil pomoč v oblekah, hrani, higienskih pripomočkih, mleku in plenicah. »Ko gre za nas, ne bomo pogledali stran, temveč pomagali, kolikor moremo,« je dejal. V parkih srbske prestolnice naj bi pod milim nebom dnevno kampiralo okoli 700 ljudi. Po zadnjih podatkih srbskega notranjega ministrstva v Srbijo iz Makedonije vsak dan vstopi okoli 2000 ilegalnih migrantov. Od začetka leta naj bi jih na srbsko ozemlje stopilo že skoraj 100.000. Praktično večina migrantov v Srbiji vidi zgolj tranzitno državo in tam ne zaprosijo za azil. Amnesty International je prejšnji mesec navedel, da Srbija tako kot Makedonija morebitnim prosilcem azila nudi le zelo omejeno podporo, grozi pa jim tudi slabo ravnanje s strani policije in drugih predstavnikov oblasti. Med begunci so v glavnem državljani Sirije, Maroka, Afganistana in Jemna, Srbija pa zanje predstavlja le prehodno državo, večina je pač namenjena naprej v Evropsko unijo.

TRAGIČNO POTOVANJE

Eden od beguncev je povedal, da trenutno čaka v Beogradu, da mu družina, ki živi v Nemčiji, pošlje denar, da bo lahko nadaljeval svoje potovanje. »Prestopili smo makedonsko mejo, nato pa nas je ustavila policija v prvi srbski vasi. Zaprli so nas v manjšo sobo in zelo surovo ravnali z nami,« je povedal moški in dodal, da so jih nekajkrat tudi pretepli. Nato so jim policisti izročili tridnevno dovoljenje za bivanje v državi in jih izpustili. Nesrečneži so nadaljevali pot do Beograda. Begunci so bolj ali manj prepuščeni sami sebi in njihovo življenje je odvisno od količine denarja, ki ga imajo s seboj. To pa tudi pomeni, da so pogosto žrtve roparjev, ki načrtno napadajo prav begunce, saj verjamejo, da ti imajo denar. Moški je povedal, da so tri dni živeli v enem od hotelov v Beogradu, nato pa jim je zmanjkalo denarja in »preselili« so se v parke.

sta

NEKOLIKO CENEJE

Povedal je, da so v tem času spoznali mnoge Beograjčane, ki so bili izjemno prijazni in so jim pomagali, kolikor so lahko. Kljub temu je povedal, da je edina dobra stvar pri vsem skupaj to, da je hrana cenejša, kot je bila recimo v Grčiji. Srbski policisti imajo seveda navodila, da ljudje ne smejo spati v parkih, kar pomeni, da morajo begunci večkrat zbežati iz njih in se nato vrniti v upanju, da so policisti že odšli. Mladenič je dodal, da si želi le normalno življenje in da bi bil, če bi ostal v Siriji, od koder prihaja, zdaj najverjetneje že mrtev. Moral bi se pridružiti Islamski državi in sodelovati v vojni. Edina možnost, da bi se temu izognil, je, da bi plačal 8000 dolarjev (približno 7000 evrov), ki pa jih nima. »V tej celotni situaciji poskušamo nekaj prihraniti, da bi si nato omogočili kolikor toliko normalno življenje v Nemčiji.« Mladenič je povedal, da je v Damasku doštudiral angleško književnost, zato upa na boljšo prihodnost v Nemčiji. Nesrečni imigranti sicer lahko najdejo nelegalen prevoz iz Srbije do Nemčije, a morajo za to odšteti okoli 2000 evrov na osebo. Evropska unija in ZDA se na begunce ne ozirajo, razen, da jih predvsem prva vidi kot nadlogo, čeprav so prav njihova vmešavanja povzročila tovrstno krizo in beg ljudi z vojnih območij.