Svet

Rusija mora delničarjem Jukosa plačati 50 milijard dolarjev odškodnine

STA
28. 7. 2014, 14.19
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.55
Deli članek:

Rusija mora nekdanjim delničarjem zdaj že razbitega naftnega velikana Jukos plačati 50 milijard dolarjev (okoli 37 milijard evrov) odškodnine, je odločilo Stalno arbitražno sodišče v Haagu in s tem zaključilo pravdo, ki je trajala od 2005. V Moskvi so že napovedali, da bodo za obrambo svojih interesov uporabili vsa pravna sredstva.

Reuters
Tožeči delničarji koncerna, ki ga je država po obsodbi njegovega lastnika in nekdaj vplivnega ruskega milijarderja Mihaila Hodorkovskega poslala v stečaj in likvidirala, najpomembnejši del pa je nato kupilo državno naftno podjetje Rosneft, so sprva zahtevali celo 100 milijard dolarjev.

Rusija mora odškodnino izplačati podružnicam nekdanje skupine Group Menatep s sedežem v Gibraltarju, prek katere je Hodorkovski v preteklosti nadziral Jukos. Group Menatep zdaj obstaja kot holdinška družba GML, Hodorkovski pa ni več njen delničar.

Argument tožnikov je bil, da namen razbitja koncerna ni bil povračilo domnevno utajenih davkov, temveč uničenje podjetja. Temu argumentu je sodišče v nizozemski prestolnici danes po poročanju tujih tiskovnih agencij sledilo in to operacijo označilo za prisilno razlastitev Jukosovih delničarjev.

Iz GML so po razsodbi sporočili, da je prisojena odškodnina "največja v zgodovini" tovrstnih arbitraž. "Sodišče je izrecno in soglasno potrdilo, da so bili napadi Rusije na naftno družbo Jukos politično motivirani," je izpostavil izvršni direktor GML Tim Osborne. Vodja Shearman & Sterling's International Arbitration Group, ki je zastopala tožnike, Emmanuel Gaillard, pa je poudaril, da gre za "zgodovinsko odškodnino" in za "velik dan za vladavino prava". Kot je še dodal, ni razloga za bojazen, da Rusija ne bo izpolnila svojih mednarodnih obveznosti.

V Moskvi pa so medtem že napovedali, da bodo za obrambo svojih interesov uporabili vsa razpoložljiva pravna sredstva. Zmagovita stran sicer trdi, da jim odločitev arbitražnega sodišča omogoča, da del ruskega premoženja zamrznejo kot zavarovanje. A pred tem imata obe strani možnost, da se na odločitev pritožita pred navadnim nizozemskim sodiščem.

Hodorkovski, oseba v središču te zgodbe, se je sicer od tega procesa distanciral. Vseeno pa je nekdanji tajkun, ki danes živi v Švici, sodbo danes pozdravil. "Fantastično je, da bodo Jukosovi delničarji dobili priložnost za odškodnino," je dejal. Obenem pa je obžaloval dejstvo, da bo odškodnino prišla iz državnih sredstev in ne iz žepov "mafije s povezavami do oblasti" ter "Putinovih oligarhov". Ti so namreč po njegovem prepričanju oropali nekdaj uspešno podjetje. Hodorkovskega so decembra lani po več kot desetletju za zapahi izpustili, potem ko ga je pomilostil ruski predsednik Vladimir Putin. Malo pozneje so izpustili tudi njegovega poslovnega partnerja Platona Lebedeva.

Nekdanji prvi mož Jukosa je bil zaprt od leta 2003. Leta 2005 je bil na prvem sojenju spoznan za krivega davčne utaje in goljufije, na drugem sojenju leta 2010 pa še poneverbe. Obe sojenji leta 2005 in 2010 sta bili deležni ostrih kritik na Zahodu, češ da sta politično motivirani. Evropsko sodišče za človekove pravice je maja 2011 odločilo, da so bile Hodorkovskemu po aretaciji kršene človekove pravice.