Novice Svet24

Merklova, hči protestantskega pastorja, se je sicer rodila v Zahodni Nemčiji, a se je že v mladih letih s starši preselila v Nemško demokratično republiko (NDR). Danes je dijakom na eni od berlinskih gimnazij kot učiteljica predavala o krepitvi nemške tradicije svobode in demokracije po padcu berlinskega zidu.

Nemška kanclerka, ki se bo septembra na volitvah potegovala za nov mandat, je uro začela s tem, da je na tablo napisala svoje ime. Medijem pa je zaupala tudi, da nima še nobenih izkušenj s poučevanjem. "Precejšnja razlika je imeti osebne izkušnje ali pa predavati o dejstvih," je povedala po uspešno izvedeni uri.

Medtem je nemški minister za kulturo Bernd Neumann skupaj z berlinskim županom Klausom Wowereitom v središču Berlina položil vence v spomin na najmanj 136 ljudi, ki so izgubili življenje pri poskusu bega z vzhoda na zahod.

Berlinski zid je bil sprva le bodeča žica, za katero so se prebivalci vzhodnega dela Berlina nepričakovano zbudili 13. avgusta 1961. NDR je oviro postavila, da bi preprečila eksodus svojih prebivalcev na Zahod.

Postopoma je ograje z bodečo žico zamenjal 155 kilometrov dolg in okoli štiri metre visok betonski zid, ki je razdelil vzhodni in zahodni Berlin, na drugi strani pa ločil zahodni Berlin od ostalih delov vzhodne Nemčije. Zid je postal simbol delitve med Vzhodom in Zahodom, njegov padec 9. novembra 1989 pa je predstavljal vrhunec v nizu dogodkov, ki so naznanjali propad komunističnih držav.

Merklova je sicer prva med dosedanjimi nemškimi kanclerji, ki je odraščala na vzhodni strani zidu. Ob tej priložnosti pa je novinarjem zaupala, da je prav leta 1961 kot prvošolka prvič sedla v šolske klopi. "Moji najljubši predmeti so bili tuji jeziki, nemščina in matematika," je povedala. Merklova je sicer doktorica fizike.

Sicer je učna ura nemške kanclerke njen prvi javni nastop, odkar se je vrnila s tritedenskega dopusta. Med drugim se je podala v avstrijske Alpe.