Svet

Kitajska kot povračilni ukrep uvaja preiskavo evropskega vina

STA/M.J.
5. 6. 2013, 11.20
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Potem ko se je Evropska komisija v torek odločila za uvedbo začasnih uvoznih dajatev za kitajske proizvajalce solarnih plošč, je Kitajska danes vrnila udarec Bruslju.

Reuters

Peking je namreč sprožil protidampinško preiskavo evropskega vina. Trgovinski spor med pomembnima partnericama se tako dramatično zaostruje, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Kitajska vlada je sprožila protidampinško preiskavo in preiskavo glede subvencij za vino iz EU," je povedal tiskovni predstavnik kitajskega ministrstva za trgovino Shen Danyang. Več podrobnosti ni izdal, je pa dejal, da Kitajska "močno nasprotuje" odločitvi Bruslja. Carine je označil kot "nepravične davke".

Analitiki ocenjujejo, da bi lahko spor prerasel v trgovinsko vojno. "Kot kaže, obstaja grožnja trgovinske vojne," je dejal partner odvetniške pisarne Dechert LLP China Tao Jingzhou. Meni, da to ne bi bilo v interesu nikogar.

Ekonomistka pri banki Societe Generale v Hongkongu Yao Wei se strinja, da odločitvi EU in Kitajske kažeta na vse večje napetosti med stranema. "Konflikt se nedvomno zaostruje," je dejala. Kitajska je sicer druga največja trgovinska partnerica EU.

Evropska komisija se je za uvedbo šestmesečnih uvoznih dajatev za kitajske proizvajalce solarnih plošč odločila kljub nasprotovanju večine članic EU. Ukrep začne veljati v četrtek. Prvi mesec, torej do 6. avgusta, bo dajatev 11,8-odstotna, nato pa 47,6-odstotna.

Evropski komisar za trgovino Karel De Gucht je dejal, da ne gre za protekcionizem. Komisija se je za takšen ukrep odločila zaradi dampinga, torej ker kitajski proizvajalci svoje izdelke v EU prodajajo prepoceni, pod tržno vrednostjo proizvoda oziroma pod proizvodno ceno, ter s tem kršijo evropska pravila in škodijo evropskemu gospodarstvu.

Francija in Nemčija sta bili pri tej odločitvi razdeljeni. Medtem ko je Pariz uvedbo dajatev podprl, je Berlin tej potezi nasprotoval. Nemški minister za gospodarstvo Philipp Rösler je ocenil, da gre za veliko napako, v Parizu pa so menili, da gre za "uravnoteženo in odgovorno" odločitev.

Da je Kitajska za tarčo izbrala vino, je po mnenju analitikov jasen signal - Francija je bila lani največji posamezni dobavitelj vina na Kitajsko. Po podatkih kitajskih oblasti so ga prodali za 140 milijonov litrov v vrednosti dobrih 600 milijonov evrov.