Ob tem je po njegovih besedah pomembno tudi to, da se na teren ne pošlje gasilskih častnikov iz regije, kjer se nahaja požar, saj bosta njihovo znanje in moč še kako pomembna po nekaj dneh gašenja, ko bodo odigrali pomembno vlogo pri vodenju drugih enot.
Prav tako so se dogovorili, da bodo odgovorni regijski poveljniki miren čas brez požarov izkoristili za pripravo tako kadrovskih kot tudi tehničnih enot, ki bodo nato v primeru požara nemudoma aktivirane.
Glažar je opozoril še, da je veliko skritih rezerv tudi na področju digitalizacije, tako pri spremljanju vremena kot tudi pri vodenju evidenc. Spomnil je na primer lanskih poplav, kjer se je v enem mesecu v reševanje vključilo več kot 63.000 prostovoljnih gasilcev. Kot je opomnil, je pomembno, da imajo ob takšni številki dobro vodene evidence, ki pokažejo, kdo vse je na terenu.
Podpoveljnik Gasilske zveze Slovenije Marko Adamič je napovedal, da v kratkem prihaja letalska flota, kmalu si bodo pomagali tudi z droni. Na zvezi pričakujejo, da bo zakonodaja o uporabi dronov sprejeta v kratkem, ob požarih pa si bodo z njimi pomagali pri opazovanju terena. Ker so ti termovizijski, lahko odkrijejo tudi marsikaj, kar človeško oko ne zazna, prav tako pa si lahko z njimi močno olajšajo delo ob prihodu na požarišče, saj lažje ocenijo, kam se požar širi, je pojasnil. Gasilska zveza ima trenutno na razpolago en večji in en manjši dron, nekatere gasilske zveze pa imajo na voljo tudi svoje.
Dvodnevno srečanje se je začelo s sejo poveljstva, na usposabljanju pa je beseda tekla še o gašenju požarov z zrakoplovi, IPS-sistemom vodenja, predstavili pa so tudi minule prakse delovanja zveze ob naravnih nesrečah. Operaterji brezpilotnih letalnikov so predstavili uporabnost zrakoplovov v velikih intervencijah, gasilci pa so si ogledali tudi poveljniško vozilo Enote za podporo vodenju večjih intervencij Gasilske zveze Slovenije.
