Pokojninska blagajna

Že brez pokojninske reforme delamo dlje in v pokoj odhajamo starejši

Žiga Kariž
7. 5. 2024, 05.35
Deli članek:

V naslednjih mesecih naj bi dobili pokojninsko reformo, zaradi katere naj bi v pokoj odhajali znatno kasneje, a številke kažejo, da tudi brez nove reforme delamo vedno dlje.

Bobo
Luka Mesec je napovedal, da bo zakon v parlament prišel v začetku naslednjega leta, spremembe pa naj bi se uvajale več let.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je pred prvomajskimi prazniki, ko se je vlada seznanila z izhodišči za pripravo pokojninske reforme, napovedal, da se zahtevana delovna doba za polno pokojnino ne bo višala in bo ostala pri 40 letih. Kot je povedal minister, so cilji, ki jih bodo zasledovali pri pripravi reforme, vzdržnost pokojninskega sistema, dostojnost pokojnin in preglednost. Vzdržnost pomeni, da je scenarij pokojninske reforme nastavljen tako, da bo sistem naslednja desetletja javnofinančno vzdržal »vse mogoče krize« in da se lahko nanj vsak od nas stoodstotno zanese, je pojasnil. »Pokojnine bomo imeli, to je osnovna poanta reforme, ki jo pripravljamo,« je zagotovil.

Črne napovedi

Marsikoga je taka napoved presenetila, saj so do zdaj vsi snovalci prenove pokojninskega sistema napovedovali, da brez podaljšanja delovno aktivnega obdobja ne bo šlo. Ne nazadnje reformo in podaljšanje delovne dobe »zahtevata« celo Bruselj in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je že v analizi leta 2022 ugotovila, da bi se morala najnižja starost ob upokojitvi zvišati s sedanjih 60 na vsaj 62 let, obdobje za oblikovanje pokojninske osnove pa podaljšati s 40 na vsaj 42 let. Zaradi hitro starajočega se prebivalstva in nizke upokojitvene starosti se bodo izdatki po napovedih OECD brez pokojninske reforme do leta 2050 povečali z 10 na 15,7 odstotka BDP.

SURS
Pričakovana življenjska doba v Sloveniji se vztrajno podaljšuje.

Vzroki reforme

Vzroki, da je potrebna reforma pokojninskega sistema, so jasni. Pričakovana življenjska doba se podaljšuje, pokojnino upokojenci prejemajo vse dlje, že dalj časa posledično narašča število prejemnikov pokojnin, razmere naj bi se v naslednjih letih še slabšale. Delež starejših od 65 let se bo po predvidevanjih z današnjih približno 20 odstotkov do leta 2050 povečal na 31 odstotkov, življenjska doba se, kot rečeno, podaljšuje. Če lahko tisti, ki so se rodili leta 2001, pričakujejo, da bodo živeli do 71. (moški) oziroma 79. leta (ženske), si lahko tisti, ki so na svet privekali leta 2022, obetajo, da bodo živeli do 78. (moški) oziroma 84. leta (ženske). Pričakovana življenjska doba je eden glavnih statističnih podatkov, na podlagi katerih evropske države snujejo svoje pokojninske sisteme, nekatere imajo na pričakovano življenjsko dobo celo vezano starost upokojitve. A za kako varljivo statistiko gre, se je pokazalo v času epidemije, ko je pričakovana starost zaradi številnih smrti med starostniki v letih 2021 in 2022 padla z 78 na 77 let (pri moških) oziroma s 84 na 83 let (pri ženskah).

Slovenske rezerve

Minister Mesec je sicer v pogovorih že večkrat opozoril na dejstva, zaradi katerih lahko rečemo, da naš sistem premore nekaj »rezerve«. Vse od osamosvojitve je v Sloveniji razmeroma velik delež zaposlenih lahko koristil možnost predčasne upokojitve in tako imenovani beneficirani delovni staž, zato smo imeli velik delež relativno mladih upokojencev. Kot je bilo slišati v zadnjem času, naj bi se učinki pokojninske reforme, ki je začela veljati ob začetku leta 2013, šele dobro začeli kazati. Povprečna starost, pri kateri se zaposleni upokojujejo, se namreč zadnja leta zvišuje. Tako so se ženske leta 2014 upokojevale z 59 leti starosti, danes se upokojujejo v povprečju pri 61 letih in osmih mesecih. Moški so se leta 2014 v povprečju upokojevali z 61 leti in dvema mesecema starosti, danes se upokojujejo z 62 leti in devetimi meseci.

Profimedia
Pri izračunu pokojninske osnove naj bi se upoštevali prihodki vseh 40 let delovne dobe.

Tudi brez reforme delamo dlje

Podaljšuje se tudi povprečna delovna doba, pri kateri se upokojujemo. Tako so imele ženske ob upokojitvi še leta 2014 36 let in dva meseca delovne dobe, v letu 2023 pa (glede na začasne podatke ZPIZ) že 38 let in deset mesecev delovne dobe. Moški so se leta 2014 v povprečju upokojevali s 37 leti in devetimi meseci delovne dobe, v letu 2023 z 38 leti in petimi meseci delovne dobe. Pričakovati je, da se bo starost upokojevanja višala tudi v prihodnje. Poleg same reforme je razlog tudi dejstvo, da mladi vse kasneje pridobijo redno zaposlitev. Še leta 2012 je bila povprečna starost, pri kateri so mladi dobili zaposlitev, ob kateri se del dohodka odvaja v pokojninsko blagajno in začne teči delovna doba, 27,8 leta, leta 2022 se je dvignila že na 29,1 leta. Ob 40-letni delovni dobi to pomeni, da se bodo v povprečju upokojevali pri 69 letih starosti, kar je znatno nad starostjo, ki jo za konec delovno aktivnega obdobja predvidevajo snovalci trenutne reforme. Kot je bilo razbrati iz preteklih medijskih nastopov predstavnikov ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, naj bi razmišljali o tem, da bi se delavci in delavke v Sloveniji v prihodnosti lahko upokojevali šele s 65 leti.

Pokojninska blagajna in tujci

Podrobnejši pogled v strukturo ljudi, ki se v Sloveniji prvič zaposlijo, pokaže zanimivo sliko. Glede na podatke za leto 2022 je namreč med njimi le 40,6 odstotka slovenskih državljanov in 59,4 odstotka tujcev. Zaposlovanju tujcev, ki vplačujejo v našo pokojninsko blagajno, se torej lahko deloma zahvalimo, da naša pokojninska blagajna posluje dobro. Kot je razbrati iz poslovnega poročila zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se namreč že od leta 2014 znižuje delež, ki ga mora za pokojnine prispevati državni proračun. Leta 2014 je bil ta delež kar 31,3 odstotka, leta 2023 le še 15,1 odstotka. Res je sicer, da se število prejemnikov pokojnin vsako leto zvišuje. Leta 2014 je bilo tako 608.885 prejemnikov pokojnine, danes jih je 635.012. A hkrati se povečuje število ljudi, ki vplačujejo v pokojninsko blagajno. Leta 2014 jih je bilo 843.558, lani pa že skoraj milijon oziroma 999.043. Ob tem je treba poudariti, da gre za skupno številko, ki obsega tako zaposlene pri pravnih osebah kot zasebnike, zaposlene pri zasebnikih, kmete in študente.

SURS
Delež starega prebivalstva se povečuje.