Novice Svet24

Minili so več kot trije meseci, odkar so zdravniki začeli stavkati, in več kot mesec in pol, odkar so začeli veljati umiki soglasij za nadurno delo, za kar so se odločili mnogi zdravniki. Konca stavke še ni videti, tudi dvotedenska mediacija med zdravniškim sindikatom Fides in vlado ni uspela.

Posledice stavke seveda najbolj občutijo bolniki. V Sloveniji je konec februarja nad dopustno čakalno dobo na vse vrste zdravstvenih storitev in z vsemi vrstami napotnic čakalo 142.415 ljudi, kar pomeni še kakih pet tisoč več kot tri mesece prej. Le pri dveh storitvah na seznamu štirinajstih z najbolj prekoračenimi čakalnimi dobami je bilo čakajočih manj: to sta operacija krčnih žil in prvi revmatološki pregled. Povsod drugje se je stanje poslabšalo, čakanje na prvi dermatološki pregled je kar za 79 odstotkov daljše.

Sedemnajstim zdravnikom preklicali soglasja

V Splošni bolnišnici Novo mesto (SB NM) so posledice stavke že opazne. Kot pove direktorica dr. Milena Kramar Zupan, so naredili okrog 20 odstotkov manj nenujnih ambulantnih pregledov in nenujnih operativnih posegov, na drugi strani pa več nujnih posegov in nujnih pregledov.

»Nekatere čakalne vrste za nenujne preglede so se podaljšale, denimo za preglede ORL, nenujne kirurške preglede in kardiološke preglede,« pove Kramar Zupan in doda, da je njihova ustanova 17 zdravnikom, ki so preklicali soglasja za nadurno delo, preklicala soglasje za delo pri drugem delodajalcu.

Gneča na urgenci

Nove razmere so zahtevale novo organizacijo dela. »Pri razporejanju kadra smo se trudili zagotoviti delo po prednostnih deloviščih, najprej v urgentnem centru, potem dežurstva in delo na oddelkih, sledi delo v operacijskih dvoranah in nato v specialističnih ambulantah. Za vse zaposlene smo upoštevali evropski delovni čas (40 in 8 ur na teden) in delo tako organizirali na način prilagojenega turnusnega dela,« pojasni direktorica SB NM.

M.Ž.

Zaradi spremenjenih razmer se je močno povečala gneča v urgentnem centru, v prvih dveh mesecih predvsem na pediatrični urgenci, zdaj pa imajo na urgenci več obiskov odraslih. Pred kratkim so v enem dnevu zabeležili kar 260 obiskov. »To je zares zelo veliko in na skrajni meji naših zmogljivosti,« pravi Kramar Zupanova.

V SB Brežice organizacija in izvajanje vseh zdravstvenih storitev potekata nemoteno, zagotavlja vodstvo bolnišnice. Preklic soglasij za dodatno nadurno delo sta podala dva zdravnika, a to ne vpliva na organizacijo dela v bolnišnici.

»V okviru kadrovskih zmogljivosti in pogodbenega programa z ZZZS naročamo paciente na specialistične preglede in posege. Za vse, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč in bolnišnično zdravljenje, je poskrbljeno. Na področju nujne medicinske pomoči, še posebej pa na področju druge akutne bolnišnične obravnave, program močno presegamo,« pove direktorica SB Brežice Anica Hribar.

Več bolnikov od drugod

Meni, da bolniki pri njih ne čutijo posledic zdravniške stavke. »Čakalne vrste se zaradi stavke v bolnišnici niso podaljšale. So pa na kar nekaj področjih daljše od predvidenih, saj lahko opravljamo preglede le po kadrovskih zmogljivostih. Čakalne vrste se podaljšujejo tudi zaradi naročanja bolnikov z drugih območij države. Upoštevati je treba, da se potrebe prebivalcev zaradi povečevanja števila starejših od 65 let iz leta v leto povečujejo. Povečuje se tudi število kroničnih bolnikov, ki potrebujejo pogostejša zdravljenja, ta pa so tudi zahtevnejša,« pojasnjuje Hribar.

V brežiški bolnišnici v zadnjem času opažajo več prihodov na internistično prvo pomoč kot v letu 2023. Močno povečan je obisk na pediatriji, za več kot 50 odstotkov v primerjavi z lani. Iz evidenc izhaja tudi, da je v urgentnem centru za 20 odstotkov večji obisk kot v enakem obdobju lani, in sicer v enoti za hitre preglede, ki pa je v pristojnosti Zdravstvenega doma Brežice.

Sašo Bizjak/Večer