Občane skrbi

Je izolska občina želela ljudi privabiti ali jih na prefinjen način odgnati?

Žiga Kariž
14. 3. 2024, 19.01
Deli članek:

Občinski prostorski načrt Izole bo določal, kaj se bo zgodilo z nekaj najbolj privlačnimi zemljišči na naši obali, občani so svojo voljo izrazili na referendumu.

Tomaž Primožič/FPA
V Izoli so številna nekdanja industrijska zemljišča, ki so zanimiva za investitorje.

Javni posvet o občinskem prostorskem načrtu (OPN) in procesu usklajevanja s 33 zahtevami, ki so jih Izolanke in Izolani podprli na referendumu, že razburja vse, ki želijo slišati občinsko predstavitev in izraziti svoje razmišljanje. V občini tolažijo, da bodo organizirali še kakšen dodaten javni posvet, če bosta hotel Delfin in vaški dom na Šaredu premajhna za vse zainteresirane. Del javnega posveta o OPN z Izolankami in Izolani je potekal včeraj, drugi del bo danes v vaškem domu na Šaredu. Občina k udeležbi vabi z besedami, da sta v sklopu usklajevanj OPN z referendumskimi zahtevami tako imenovani posvetovalna skupina in podskupina za kmetije opravili zelo pomembno delo, ne moreta pa nadomestiti širše javnosti.

Želja po večji ali manjši udeležbi?

Prav zato je navodilo občine, naj zainteresirani svojo udeležbo najavijo – rok za prijavo je potekel že v ponedeljek – naletelo na mešane odzive. Eni se sprašujejo, ali je občina namerno pozvala k prijavi udeležbe, saj ljudje tega ne marajo početi in bo zato udeležba manjša, kot bi lahko bila. Drugi menijo, da bi lahko izbrala primernejši prostor, denimo kulturni dom. Tretji pa tolažijo, da je na občinskem vabilu tudi zapisano, da bodo organizirali dodatni posvet, če bo število prijavljenih preseglo prostorske kapacitete hotela Delfin in vaškega doma na Šaredu.

Tomaž Primožič/FPA
Milan Bogatič, župan občine Izola

Opozorila za območje pod bolnišnico

Izolanke in Izolani bodo lahko na javnih posvetih povedali svoje mnenje o umeščanju državnih in lokalnih objektov na območje ladjedelnice, pozidavah pri Rudi, premeščanju avtokampa Jadranka na drugo lokacijo, urejanju obalne ceste, pozidavi Delamarisa, gradnji garažne hiše, nadaljevanju Južne ceste, morebitni pozidavi območja za Drogo ...

Na obeh javnih posvetih bo posebna pozornost namenjena izražanju mnenj glede prostorske ureditve območja za Drogo, širšega območja ladjedelnice ter skupnega območja Arga in Male opreme. V občini dodajajo, da bo ureditev teh območij predmet posebnih delavnic, potekale pa bodo na javnih posvetih. V posvetovalni skupini za območji Droge in ladjedelnice so se namreč dogovorili, naj občina končni predlog upoštevanja referendumskih zahtev oblikuje na podlagi tehtanja vseh vidikov prostorskega načrtovanja, vključno z izsledki posvetovanj z javnostjo.

Stavbnih zemljišč ne bo

Za širše območje ladjedelnice so se prav tako uskladili, naj občina pridobi še mnenja prebivalcev, za Argo in Malo opremo pa sklenili, naj se začne priprava enotne razvojne strategije za ta prostor ob morju. Poleg tega je posvetovalna skupina sprejela konkretna predloga za območje za Drogo: »padli« OPN je predvideval ureditev nove gospodarske cone, vendar se bo ohranila sedanja kmetijska namenska raba. Stavbnih zemljišč torej ne bo. Na območju Arga in Male opreme prav tako ne bo novih stanovanj. Viktorija Carli je tokrat kot Izolanka, ne kot članica civilne iniciative, Izolane dodatno pozvala, naj ohranijo kmetijska zemljišča pod bolnišnico ter zavrnejo njihovo preoblikovanje v zelene površine, saj da to vodi do prihodnjih zazidav.

Izola oppn
Prebivalci Izole ne želijo, da bi se v njihovi občini pretirano gradilo.

Referendumske zahteve

Med kompleksnejšimi zahtevami referenduma je še ukinitev petih razvojnih pobud na kmetijskih zemljiščih. Med njimi so pobude za ureditev Hiše refoška na Rikorvu, gradnjo gospodarskega poslopja za bivanje živali in terapije za otroke s posebnimi potrebami med Medljanom in Valo, obcestnega motela/hotela Kažanova v Jagodju in tudi razvojna pobuda, ki se nanaša na Dobravo in govori o gradnji motela ter oskrbne in info točke za kolesarje ob Parenzani. Projekt vodi Evgenij Komljanec, direktor Zdravstvenega doma Izola, izolski občinski svetnik in ne nazadnje direktor podjetja Koms.

Tomaž Primožič/FPA
Viktorija Carli in drugi člani Gibanja za Izolo so z referendumom preprečili sprejetje prejšnje različice OPN.

Komljanec: Izolanom nisem naredil škode 

Vprašali smo ga, zakaj je mimo gradbenega dovoljenja izpeljal neskladno gradnjo na Dobravi. Tam je leta 2011 kupil zemljišče in sosednje stanovanje, ki je že imelo gradbeno dovoljenje za poslovni prostor, gospodarsko poslopje in garažo. Občini je dal pobudo, naj spremeni namembnost zemljišča iz kmetijskega v stavbno ter omogoči zaokrožitev funkcionalnega zemljišča obstoječega objekta za namen izvajanja turistične dejavnosti (motel, oskrbna in info točka za kolesarje ob Parenzani). »Projekt smo začeli leta 2012, za gradnjo imamo pravnomočno gradbeno dovoljenje iz leta 2007, ki pa delno ne ustreza našim načrtom. Leta 2014 smo redefinirali projekt in ugotovili, da bi potrebovali več prostora in še dodatno drugačno namembnost prostorov, če bi želeli, da bi bil projekt zanimiv in uspešen,« pojasnjuje Komljanec.

Po nasvetu strokovnjakov

Po začetku gradnje mu je, pravi, postalo jasno, da gre v enem delu za neskladno gradnjo, zato so projekt ustavili: »Okvire iz gradbenega dovoljenja smo prestopili po nasvetu gradbenih strokovnjakov, da je treba za tak objekt izvesti enotno ploščo in streho, ne pa tega šele kasneje dozidati. Menili smo, da bomo vzporedno pridobili ustrezno spremenjeno gradbeno dovoljenje.«

Gradbeno dovoljenje zajema približno sto kvadratnih metrov območja, neskladna gradnja pa se razteza na 35 kvadratih. »S projektom nikomur ne škodimo in Izoli bi dal dodano vrednost, predvsem obiskovalcem izolskega dela Parenzane. Vložili smo vso ustrezno dokumentacijo za spremembo namembnosti in zdaj smo v birokratskih mlinih. Izvedli smo tudi vse korake, da smo projekt kot razvojni program uvrstili v nov OPN, ki pa je bil zavrnjen na referendumu. Zdaj projekt počiva že več kot deset let,« o zgodbi v Dobravi pravi Komljanec.