Mladi podjetniki ga čakajo

Boscarol bi rad pomagal več družbam, a lahko le štirim na leto

Nace Novak
26. 2. 2024, 17.23
Deli članek:

Ivo Boscarol je pred kratkim na ustavno sodišče vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 5., 6., in 7. odstavka 10.a člena Zakona o gospodarskih družbah, ki določa omejitve pri ustanavljanju gospodarskih družb. »Izpodbijane določbe neposredno posegajo v mojo pravico do svobodnega sprejemanja gospodarskih odločitev na podjetniški ravni,« pravi.

Leo Caharija
V čakalni vrsti ima Boscarol več kot ducat zelo inovativnih mladih družb. .

»Dovoljujejo mi le ustanovitev ene d. o. o. vsake tri mesece oziroma pridobitev poslovnega deleža v eni d. o. o. vsake tri mesece ali največ v štirih na leto,« razloži Ivo Boscarol, ki se mu zdi s stališča investiranja v družbe ta omejitev nesprejemljiva. Ob to oviro je trčil, ko je pred 14 dnevi po ustanovitvi družbe Tech4Meat za razvoj in proizvodnjo mesa iz izvornih celic notarka poslala sklep sodišču o njegovem nakupu deleža v drugem podjetju ter jo je sistem zavrnil, ker še niso minili trije meseci od ustanovitve prejšnjega podjetja.

Izpodbijani zakon v 10.a členu ureja oziroma določa omejitve pri ustanavljanju gospodarskih družb in pridobivanju statusa podjetnika ali družbenika. Določbe, ki so predmet pobude, se nanašajo izključno na družbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) in urejajo omejitve zaradi preprečitve tako imenovanega veriženja družb, saj ustanovitelj oziroma družbenik d. o. o. ne more postati oseba, ki je v zadnjih treh mesecih ustanovila d. o. o. oziroma pridobila delež v d. o. o., ki ni starejša od treh mesecev.

Startupom ne more pomagati pri rasti

Omejitve in s tem poseg v človekovo pravico imajo, kot pravi Boscarol, zanj še druge neposredne in konkretne posledice: »Preprečujejo mi neposredno, osebno investiranje denarja v nove družbe, startupe …, ki bi jim lahko pomagal pri njihovi rasti s sredstvi, pridobljenimi s kupnino, prejeto ob prodaji večinskega deleža Pipistrela. S tem se mi bistveno zmanjšujejo investicijske možnosti in to me sili v investiranje v druge vrste premoženja, kot je denimo nepremično premoženje, delnice in druge vrednostne papirje, poslovne deleže družb tretjih držav oziroma investiranje prek drugih družb ali oblik, kot je konvertibilno posojilo.«

Boscarol pojasni, da to ni njegov namen in da so tudi pričakovanja do njega drugačna, saj predvsem startupi pričakujejo, da za vložkom stoji sam, z imenom in priimkom. »Moje ime med solastniki jim namreč predstavlja večjo kredibilnost družbe, produkta in zaupanje ter večjo motivacijo za druge investitorje, kot pa če vlagam prek drugih mehanizmov, ki me kot vlagatelja osebno zakrijejo,« razloži.

Rad bi podprl več zanimivih idej, pa ...

Doda tudi, da je v Sloveniji neverjetno veliko mladih podjetij in bodočih podjetnikov z izjemnimi idejami, produkti in storitvami, ki potrebujejo začetni semenski kapital za hitrejši razvoj, pospeševanje prodaje in hitro rast do srednjih ali velikih podjetij ter izkušnje uspešnega podjetnika, ki se je dokazal v mednarodnem merilu. Kot je razvidno s spletne strani družbe Boscarol, ajdovski podjetnik in njegova hčerka Anastasia Taja Boscarol investirata v različne družbe. Med obstoječimi naložbami je trenutno navedenih 18 družb, ki so na omenjeni spletni strani vse transparentno prikazane.

»V čakalni vrsti imam več kot ducat zelo inovativnih mladih družb, a žal lahko pomagam le štirim na leto. Zato sem se odločil za vložitev ustavne pobude za spremembo zakona in upam, da bo sprejeta čim prej,« pravi Boscarol. Če ne bo uslišan, bo svojo pravico iskal na Evropskem sodišču za človekove pravice.